Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Klopni meningoencefalitis: Pravočasno poskrbimo za zaščito!

akad. prof. dr. Franc Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana
akad. prof. dr. Franc Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana

Z virusom klopnega meningoencefalitisa (KME) so okuženi klopi po domala vsej Sloveniji, izjema je le ozko območje na Slovenskem primorju. Zato zdravniki vsem, ki hodijo v naravo, priporočajo cepljenje, pravi akad. prof. dr. Franc Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

V Sloveniji vsako leto za to boleznijo zboli kakih tristo ljudi, kar z drugimi besedami pomeni, da približno 10 odstotkov vseh primerov KME v Evropi pripada Sloveniji. Spadamo torej med države z najvišjim številom primerov na sto tisoč prebivalcev, na drugi strani pa imamo eno od najnižjih stopenj precepljenosti proti tej bolezni. Cepljenih je le približno 12 odstotkov prebivalstva, medtem ko je v sosednji Avstriji precepljenost na zavidljivih 87 odstotkih!

Proti KME se namreč lahko učinkovito zaščitimo prav s preventivnim cepljenjem, poudarja sogovornik. Po popolnem cepljenju (trije odmerki v letu dni) je cepljena oseba praviloma več kot 97-odstotno zaščitena proti KME. Cepljenje je priporočljivo za vse, ki so izpostavljeni možnosti ugriza in s tem okužbe, ta pa obstaja po vsej državi, če ne štejemo ozkega priobalnega pasu. Cepljenja ne priporočajo ljudem, ki so imeli po predhodnih cepljenjih alergijske reakcije (te so izredno redke), in vsem, ki so alergični na sestavine cepiva, torej tudi osebe s hudo alergijo na jajca, saj pri gojenju virusov uporabljajo jajca.

Vsi bi se morali zavedati, da je KME zelo težka bolezen. Približno tretjina obolelih utrpi trajne, včasih celo zelo težke posledice (trajne ohromitve živcev, glavoboli, bolečine v sklepih in mišicah, kronična utrujenost, izguba spomina, kognitivne motnje …), statistični podatki pa pravijo, da en odstotek obolelih zaradi nje tudi umre.  

Cepljenje veliko večino cepljenih (več kot 90 odstotkov) zanesljivo ščiti pred klopnim meningoencefalitisom. Ljudje pogosto zmotno mislijo, da so zaščiteni pred virusom klopnega meningoencefalitisa, če so brez težav prestali številne vbode klopov. To ne ponuja zaščite, zatrjuje sogovornik. Vbod okuženega klopa in vse težave, povezane s tem, nas lahko doletijo kadarkoli v življenju

Okužba možna celo z mlekom!

Prenos okužbe je teoretično možen tudi s pitjem neprekuhanega mleka. Klopi namreč napadajo nekatere domače živali, ki resda ne zbolijo, vseeno pa se virus prenaša naprej z njihovim mlekom. Če pijemo okuženo mleko, torej lahko zbolimo, kar se resda zgodi zelo redko, vendar se. Na možnost okužbe prek mleka zdravniki pomislijo, če zaradi znakov klopnega meningitisa sočasno poiščeta pomoč dva člana iste družine. Možnost, da dobimo klopni meningoencefalitis po enem samem vbodu klopa, je majhna, možnost, da bi sočasno zbolela dva človeka iz iste družine, pa je skorajda nična. Zato v primeru, ko se to vendarle zgodi, zdravniki vedno vprašajo obolelega, ali je morda pil neprekuhano mleko ali jedel izdelke iz takega mleka.


Klop povzroča tri bolezni

Pri nas so klopi povzročitelji treh bolezni. Poleg virusa KME prenašajo bakterijo, ki povzroča lymsko boreliozo, poleg tega pa še bakterijo, ki povzroča – resda zelo redko – humano granocitno anaplazmozo. Pri nas sta najpogostejši KME in lymska borelioza, ki jima zdravniki namenjajo tudi največjo skrb. Inkubacijski čas je različen: pri KME od nekaj dni do enega meseca, pri lymski boreliozi pa do šest mesecev. Najočitnejši znak lymske borelioze je rdečina z bledo sredico, ki se širi navzven. Ta se lahko pojavi veliko po vbodu klopa, zato je treba mesto ugriza opazovati dalj časa. Če opazimo rdečino, moramo obiskati zdravnika, saj je to bolezen mogoče ozdraviti z antibiotiki.


Imam KME?

I. faza (od enega do osem dni): znaki so podobni kot pri virozi (glavobol, rahlo povišana telesna temperatura, težko požiranje, slabo počutje). Simptomi samodejno izzvenijo.
 
II. faza(po sedmih do desetih dneh premora): simptomi se povrnejo v veliko težji obliki (vnetje možganskih ovojnic in/ali možganov), kažejo pa se v obliki motenj spomina in koncentracije, zmedenosti, razdraženosti, tresenja, slabosti in bruhanja, slabe gibljivosti vratu naprej-nazaj, odsotnosti, tudi kome in splošne slabosti. Nujno je simptomatično zdravljenje v bolnišnici, v najtežjih primerih, ob ohromitvi dihalnih mišic, pa je potrebno tudi umetno ventiliranje.

III.faza (postencefalitični sindrom): po prebolelem KME za njim trpi približno tretjina ljudi. Možni znaki postencefalitičnega sindroma sotrajna utrujenost in slabo počutje, prizadetost sluha, tresenje, slabše kognitivne sposobnosti, slabša koncentracija.

Zdravil, s katerimi bi pozdravili okužbo s KME, ni. Bolnikom pomagajo z lajšanjem bolečin, dodajanjem tekočin, zmanjšanjem otekline možganov. Ob težji bolezenski sliki je potrebna še dodatna podpora. Če pride do ohromitev dihalnih mišic, je potrebna – običajno trajna – ventilacija.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

klopni meningoencefalitis , borelioza , klopni meningitis

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.