Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Cepljenje najboljša preventiva proti pnevmokoknim okužbam

O cepljenju proti pnevmokoknim okužbam z vidika javnega zdravja smo se pogovarjali s prof. dr. Alenko Kraigher z Inštituta za varovanje zdravja.
Starejši ljudje veliko svojega časa preživijo v družbi majhnih otrok, saj jih pogosto varujejo. Kaj to pomeni zanje z vidika varovanja zdravja?
Okužbe nas obdajajo v vseh obdobjih življenja. Največ možnosti za prenos okužb je tam, kjer se več ljudi zadržuje na istem mestu in so med njimi mogoči tudi tesnejši stiki. To so predvsem vrtci, šole, internati, vojaški kolektivi, domovi za starejše, bolnišnice … V teh okoljih so pogoji za širjenje različnih okužb najbolj ugodni, res pa je, da so naštete skupine različno dovzetne za različne okužbe. Otroci so nesporno bolj dovzetni, ker se zaradi svoje mladosti šele začenjajo srečevati s povzročitelji in se poleg tega gibljejo v okolju, kjer jih je več, na drugi strani pa imamo starejše, ki v teku staranja izgubljajo sposobnost aktivnega odzivanja na mikrobe, da se ne bi pojavila bolezen. Ti dve starostni skupini večkrat prideta skupaj, kar je seveda zelo lepo, vendar se moramo zavedati, da otroci prinesejo s seboj okužbe, s katerimi pa se starejši še težje spopadajo kot majhni otroci. Zato je prav, da razmišljamo, kako to sožitje ohraniti tudi z vidika varovanja zdravja. Poleg vseh splošnih ukrepov, predvsem higiene, umivanja rok, pravilnega kašljanja, prezračevanja prostorov itd. je prav, da pomislimo še na druge, med katere vsekakor sodi tudi cepljenje, zlasti proti sezonski gripi in pnevmokoknim okužbam, s katerimi imamo v mislih predvsem pnevmokokno pljučnico.

Ali starostnike morda zaščiti že to, če so njihovi vnuki cepljeni proti pnevmokoknim okužbam?

Če pogledamo individualno in zgolj domače okolje, potem zagotovo preventivno cepljenje majhnih otrok veliko pripomore tudi k zaščiti njihovih starih staršev. Gledano širše pa bi bili tudi starejši bolje zaščiteni pred temi okužbami šele takrat, ko bi se cepil zelo visok delež otrok in bi s tem določeni serotipi pnevmokoka, ki so v cepivu, prenehali krožiti naokoli. Prav zaradi tega si stroka tudi prizadeva, da bi se cepil čim višji odstotek prebivalstva, saj bi serotipi, ki smo jih prepoznali kot pomembne, prenehali krožiti. Seveda pa ne smemo pozabiti znanega dejstva, da se slej ko prej pojavijo novi serotipi. A bi jih tudi prepoznavali in vključevali v cepiva, s čimer bi se povečevala gostota imunih pred pnevmokoki. Vseeno pa je zelo pomembna individualna zaščita, zato naj povem – če se povrneva k vprašanju –, da je znotraj družine vsekakor priporočljivo cepljenje obeh generacij, tako majhnih otrok kot starejših ljudi.

Slovenija ima razmeroma nizek odstotek precepljenosti proti pnevmokoknim okužbam v skupini starejših od 65 let. Kje vidite poglavitne vzroke za to?

Naš delež kljub vsemu ni tako slab v primerjavi z drugimi državami, prav nasprotno, saj smo se uvrstili med države z visokim deležem precepljenosti v starostni skupini nad 65 let. Dosegli smo, da so se starejši odzvali na cepljenje proti gripi in pnevmokoknim okužbam. V domovih za starejše se zelo trudijo, da bi bilo čim več cepljenih. Cepljenje je nadvse učinkovit ukrep, a je tak le, če je izveden v dovolj širokem obsegu. Če ni, potem v širši populaciji nima učinka.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

cepljenje , pnevmokokna okužba , javno zdravstvo

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.