Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Zgodba o hujšanju - gospa Marija


(stran 2 od 2)



Osebna izkaznica

Ime: Marija
Starost: 63 let
Začetna teža: 102,4 kg ITM 37,84; obseg pasu 115 cm
Dosežena teža po hujšanju: 77,4 kg ITM; 28,60 obseg pasu 95 cm
Trajanje hujšanja: 7 mesecev
Celokupna redukcija teže: 25 kilogramov
Zmanjšanje obsega pasu: 20 cm
Povprečna mesečna hitrost hujšanja: 3,8 kilograma

Zdravniški komentar

Vzdrževati težo je težje kot shujšati
Gospo Marijo sem spoznala leta 1991 v svoji ordinaciji v Mariboru. Takrat je imela okrog 120 kilogramov. Težo je pridobila med nosečnostma, vsakič se je zredila okrog 40 kilogramov. Nekaj let sem jo spremljala v Mariboru. Njena zgodba je posebna in po svoje tragična, a gospa Marija je v njej zmagovalka. Starše je izgubila zgodaj, oba sta bila ob smrti stara okrog 40 let. Izgubila je tudi eno od hčera. Sama se je z eno hudih odvisnosti srečala že v svojih rosnih dvajsetih letih in jo sredi tridesetih uspešno premagala. Pojavil pa se je nov problem – nezadržno naraščanje teže, s katero se je gospa Marija sprva neuspešno borila sama, pred 19 leti pa je prvič poiskala zdravniško pomoč. Kot da so se v njeni teži nakopičile vse neizjokane solze in vsa potreba po tolažbi.  

Potek zdravljenja
Gospa Marija je “povratnica”. Tokrat se je v specialistično obravnavo debelosti ponovno vključila po sedmih letih, potem ko ji je – po uspešnem hujšanju – teža začela postopoma, a vztrajno naraščati. V tokratni obravnavi smo se ob dietoterapiji in aktivacijski terapiji posvetili predvsem učenju vedenjskih strategij samonadzora v prehranjevanju.

Zanimivo je, kako pogosto naši pacienti odvisnost od hrane primerjajo z odvisnostjo od alkohola – in nato primerjavo končajo s stavkom: “A alkoholiku je vendar lažje prenehati s pitjem kot nam; on pač preprosto preneha piti alkohol, pa je. Mi pa ne moremo nehati jesti, saj jesti moramo. Zato nam je težje.”

Prav zadnji stavek je značilen in dobro opiše nerazumevanje odvisnosti od hrane in pomena abstiniranja od obreda, navade, akta hranjenja in seveda vrste hrane, ki pri posamezniku sproža nekontrolirano hranjenje.

Klinične izkušnje nas v zdravljenju debelosti, ki ji je pridružena motnja hranjenja, namreč peljejo prav v isto smer, kakršna je utemeljeno sprejeta in učinkovita v zdravljenju odvisnosti od alkohola: potrebna je abstinenca od tistih vrst hrane, ki sprožijo “napad nevzdržne lakote”, posledično izgubo kontrole in prenajedanje.

Žal je to prav tista hrana, ki jo ima “odvisnik” najraje, mu prinaša največje ugodje in se ji večinoma trajno ni pripravljen odpovedati. Praviloma je to nezdrav, neuravnotežen, kalorično pregost, masten in velikokrat industrijsko predelan obrok hrane.

Obdobje “po hujšanju”
Večina ljudi je ob začetku hujšanja prepričana, da bodo nekaj tednov ali mesecev “na dieti”, nato pa se bodo lahko povrnili k starim navadam in znižano težo kljub temu obdržali. Tisti nekoliko bolj samokritični načrtujejo vzdrževanje teže z enakim jedilnikom, kot so ga imeli pred hujšanjem, le porcije hrane bodo “malo zmanjšali”. Tako razmišljanje je povsem napačno, zato so prizadevanja v našem centru usmerjena v dolgoročne spremembe prehranskih in gibalnih navad.

A navada je železna srajca: težko jo je spremeniti. Potrebna je zelo močna volja in veliko podpore tistih, ki nas imajo radi. In seveda strokovna pomoč. Gospe Mariji želim, da bi tokrat vztrajala in ne bi ponovila svojih preteklih napak v prepričanju, da bo zmogla sama. Vzdrževanje dosežene znižane teže je namreč veliko težji in dolgotrajnejši proces kot hujšanje.




Vam je �lanek v�e�?


trstsdsd