Uspešna zgodba o hujšanju – Mirjana

(Foto: Shutterstock)

Tokratna zgodba o hujšanju je zgodba o pogumu. O pogumu, optimizmu in upanju na uspeh. Življenje nas spreminja, zato se spreminjajo tudi naši odzivi, cilji in želje. In zato se nam včasih posreči kaj, kar smo si zadali že pred leti, vendar nam takrat ni uspelo. Zdaj, ko smo drugačni, močnejši, se nam ovire nemara ne zdijo več ovire, ampak izziv, vreden truda.

Tako moja današnja sogovornica Mirjana gleda na izgubljanje in pridobivanje svojih kilogramov, s čimer se spoprijema že nekaj let. Precej jih je izgubila – in jih nato tudi vsakič znova dobila nazaj. Hujšanja pri zdravnici ni nikoli docela opustila, saj je ves čas menila, da ji bo uspelo. Da bo že kako. Da bo pač nekako vzdrževala težo, saj se je pri zdravnici kljub vsemu vsakič naučila kaj novega. Vendar se nekako ni izšlo.

Tolažba in beg

Mirjani namreč hrana, predvsem sladkarije, pomenijo tolažbo in beg, kadar se ji zdi, da njeno življenje ni povsem urejeno – ko je menjala službo ali pa ji je prišlo na pot kaj drugega, kar se ji je zdelo naporno ali stresno. Kilogrami so se kar kopičili, nenadoma je bilo preveč; postopoma je urejala sebe in šele nato je prišla na vrsto zunanja podoba.

 
Končno na pravi poti

Zdaj je pri zdravnici že petič. Nikakor ne namerava obupati, prav nasprotno. "Mogoče mi kdo ne bo verjel, toda po vseh teh letih prvič čutim, da sem na pravi poti. Da se lahko posvetim samo hujšanju, saj je vse druge nekako urejeno. To mi veliko pomeni. Dokončno se moram naučiti, kako naj se obvladam pri hrani, kadar se borim z drugimi življenjskimi ovirami. Morala se bom naučiti določenih mehanizmov, ki mi bodo prišli v podzavest, tako da mi ob njih ne bo težko."
 

Vsak človek je svet zase

Podpora je izredno pomembna. Podpora domačih, prijateljev in sodelavcev. Tudi pri tem je imela Mirjana doslej nekaj težav, ki pa so so uredile, zato ima dober občutek tudi glede hujšanja. Marsikdo ne razume, s čim vse se lahko bori posameznik; nekateri ob določenih težavah le zamahnejo z roko in tako nehote ali hote zmanjšajo težo, ki jo predstavljajo za posameznika. Toda vsak človek je svet zase in neprimerljiv z drugimi.

 
Uživa v hribih

Mirjana je trenutno v dobri koži, zadovoljna s seboj, izgubiti namerava še nekaj kilogramov, čeprav je že zdaj zelo zadovoljna. Dandanes je pač tako, da je zunanjost precej pomembna, odvečne kilograme pa opazi vsakdo. "Tudi moje počutje se je izboljšalo," pravi Mirjana, "ne zadiham se več zlahka, v hribe hodim, ne da bi se mučila. Prej nekaj let sploh nisem hodila – pa tako lepo je tam zgoraj! Zadnjič sem se zavedla, koliko lepega sem zamudila v zadnjih petih letih, ko nisem hodila v hribe!"
 

Pogumno naprej

Nov način prehranjevanja je nekako osvojila, vendar priznava, da si včasih privošči kaj prepovedanega, vendar pa mora biti to nekaj resnično posebnega. Mirjana je pogumna, kajti najtežji boj je prav boj s samim seboj. In z vsako bitko je bližje zmagi.
 
Osebna izkaznica
Ime: Mirjana
Starost: 31 let
Poklic: uni. dipl. defektologinja
Začetna teža: 118,3 kg; ITM 41,42; obseg pasu 134 cm
Dosežena teža po hujšanju: 76,5 kg; ITM 26,78; obseg pasu 89 cm
Trajanje hujšanja: 8 mesecev in pol
Celokupna redukcija teže: 42 kg, zmanjšanje obsega pasu 45 cm
Povprečna mesečna hitrost hujšanja: 4,5 kg
 

Zdravniški komentar Tine Sentočnik, dr. med., spec. interne medicine

Verjamem, da ji bo uspelo!
Mirjano sem spoznala, ko je imela 20 let. Spomnim se njene mladostne energije, veliko se je ukvarjala z dejavnostmi v povezavi s svojim študijem, hkrati pa je bilo čutiti njene mladostniške stiske.

O tem, kako se počuti še ne dvajsetletno dekle ob selitvi od doma zaradi študija, o umeščanju sebe v novo okolje in vrstniških odnosih, je marsikaj tudi povedala. Bila je odločena shujšati, kar ji je tudi uspelo – v šestih mesecih je shujšala 31 kilogramov, in – prepričana, da je dosegla svoj končni cilj – poskusila doseženo težo vzdrževati sama. Na ponovno kontrolo v svojo ambulanto sem jo povabila po šestih mesecih – skrbelo me je namreč, kako se z novo težo znajde in kako ji gre. Mirjana je imela prekomerno težo namreč že kar nekaj let, moteče naraščala pa je od 17. leta dalje po poškodbi gležnja in posledični neaktivnosti.

Posebej aktivna Mirjana sicer ni bila niti pred poškodbo. Imela je tudi občutek, da je na prekomerno težo nekako obsojena – po mami in njeni družinski veji. V času prekinitve obravnave se je Mirjana pričela ponovno rediti – v šestih mesecih je pridobila 10 kilogramov. Približno leto dni je nato z obdobnimi kontrolami težo dokaj uspešno vzdrževala. Sledilo je obdobje bolečega odraščanja, iskanja sebe in gradnje lastne identitete, dokončanje študija in osamosvojitve. Danes ima Mirjana svoj poklic, ki ga ima neizmerno rada, in svoje delo, v katerem uživa, še posebej zato, ker ji prijazni ljudje v delovnem okolju omogočajo izražanje kreativnosti. Tako je njeno življenje polno in njeno poslanstvo – delo z mladimi – ima smisel.

Vsak ima svojo zgodbo
Obravnava debelosti ni enostavna. Kljub prepričanju mnogih, da gre le za posledico napačnega prehranjevanja, ki jo lahko rešimo hitro in enostavno, z dieto in več gibanja, je shujšati in nižjo težo zadržati, težka naloga. Za dolgoročni uspeh je potrebno spremeniti tudi vedenje, razmišljanje ter odzivanje na najrazličnejše situacije in izzive, ki jih prinese življenje. Od nas, ki v tej borbi stojimo ob strani ljudem, ki so se nam zaupali, terja obravnava debelosti znanje, primerno mero sočutja, sposobnost ravno prav podpreti, usmeriti, soočiti, tudi poučiti in naučiti.

Vsak naš pacient je svoj človek, s svojo zgodbo. Zato ene – čudežne diete, recepta, programa, ki bi pomagal vsem, žal ni. In prav to je za medicinsko ekipo največji izziv, uspeh pacienta pa nagrada in veselje. Takšni so naši občutki tudi ob Mirjani. Še nekaj časa nas bo potrebovala, a verjamem, da bo na področju teže in odnosa do hrane, tako kot ji je že uspelo tudi na drugih pomembnih področjih, dosegla svoj cilj – biti samostojna, uspešna in zadovoljna s seboj.