Deset vzrokov za epidemijo debelosti

Leta 2006 so v strokovni literaturi objavili deset možnih vzrokov, ki poleg že znanih (pozitivna kalorična bilanca zaradi prevelikega vnosa hrane in premajhne porabe kalorij) igrajo pomembno vlogo pri nastanku epidemije debelosti.

Ti so:

• neurejene spalne navade, zlasti premalo spanja,
• onesnaževalci, denimo nekatere vrste pogosto uporabljane embalaže, ki delujejo kot hormoni ter "okvarijo" presnovo in skladiščenje maščob v telesu,
• spremenjena temperatura okolja in zmanjšanje temperaturnih razlik glede na letne čase,
• zmanjševanje števila kadilcev – znano je, da kajenje zmanjšuje tek,
• povečana uporaba zdravil, zlasti antipsihotikov, katerih neželeni učinek je povečanje telesne teže,
• povečanje števila pripadnikov etničnih skupin, za katere je značilna višja telesna teža,
• odločanje za nosečnost po 35. letu starosti, ki lahko pri otrocih poveča dovzetnost za debelost,
• prehajanje debelosti iz generacije v generacijo s posnemanjem in privzgajanjem prehranjevalnih vzorcev ("debeli starši – debel otrok"),
• naravna selekcija v smeri višjega ITM,
• izbira partnerja s podobno težo ("družinska debelost"), ki vodi k povečani koncentraciji dejavnikov tveganja za nastanek debelosti v naslednji generaciji.

Super veliki jaz

Najprepričljivejši dokaz o okoljskem prispevku k epidemiji debelosti je sporni film Super veliki jaz, ki je zagledal luč sveta leta 2004. Scenograf, producent in režiser Martin Spurlock, neodvisni ustvarjalec filmov, je posnel dokumentarec, v katerem je bil sam osrednji igralec: trideset dni je preživel tako, da se je prehranjeval samo v McDonald'sovih restavracijah in bil povsem telesno nedejaven. Na začetku projekta povsem zdrav, vitek in z normalno težo je poskus končal krepko čezmerno prehranjen. Sledilo mu je še nekaj dokumentarnih filmov, njihova pozitivna posledica pa je bilo kar nekaj sprememb v McDonald'sovi ponudbi.