Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Zakaj se redimo in kako trajno shujšati


(stran 2 od 3)


Na predlog Svetovne zdravstvene organizacije so debelost šele leta 1997 uvrstili med samostojne bolezni. Zakaj?
Politike v zdravstvu je k tej odločitvi vodil predvsem strah, sprejeli pa so jo, ko je število čezmerno hranjenih ljudi v razvitem svetu preseglo 20 odstotkov, zdravstveni stroški v ZDA pa 78,5 milijarde dolarjev na leto oziroma 9,1 odstotka vseh stroškov v zdravstvu. Takrat so se začele tudi intenzivne raziskave na področju debelosti, usmerjene predvsem v telesni vidik, ki so ponudile številne odgovore, odprle množico dilem, obenem pa ovrgle mnoge domneve.

Leta 1994 so odkrili hormon leptin, s čimer so se na široko odprla vrata drugim odkritjem na področju patofiziologije debelosti. Zdaj je znanih kar nekaj hormonskih mehanizmov, ki so vpleteni v uravnavanje teka in vplivajo na prehransko vedenje, pa tudi na skladiščenje maščob in nastanek odpornosti celic na delovanje inzulina (inzulinska rezistenca).

Pomembni mediatorji so še grelin, oreksin, peptidni faktor PYY 3-36, holecistokinin, adiponektin, adipokini in številni drugi. Te snovi nastajajo v prebavilih, nekatere pa izloča samo maščobno tkivo. Pri preseženi kritični masi uskladiščenih maščob namreč maščevje postane organ z notranjim izločanjem, nekatere snovi, ki jih izloča, pa povzročajo vnetje na žilni steni in aterosklerozo, ki ji laično pravimo poapnenje žil. Ta bolezen je eden od vodilnih vzrokov smrti v razvitem svetu – možganske kapi in srčnega infarkta.

Mnogi ljudje se vdajo v usodo, češ da je za njihovo debelost kriva slabša oziroma počasnejša presnova. Zdaj vemo, da so duševni vzroki debelosti nemara celo pomembnejši od telesnih. Kakšna je povezava med njimi?
Od petdesetih let minulega stoletja naprej sta na področju psiholoških vzrokov debelosti delovala dva odlična avtorja, še živeči psihiater Albert Stunkard ter v Nemčiji rojena in v ZDA živeča psihoanalitičarka Hilde Bruch, ki je umrla leta 1984.

Štiriinosemdesetletni Stunkard je v dvainpetdesetih letih svojega delovanja objavil 447 strokovnih člankov o debelosti, ki jo razume kot telesno bolezen s psihološkem ozadjem. Enako velja za Bruchovo. Zanimivo je, da njuno delo v strokovni javnosti znova dobiva težo šele po petdesetih letih, kajti v vmesnem času se je glavnina strokovnjakov za motnje hranjenja ukvarjala skoraj izključno z anoreksijo in zadnji dve desetletji tudi z bulimijo.

Bi torej debelost lahko primerjali z motnjami hranjenja, za katere vemo, da se najpogosteje razvijejo že v otroštvu, največkrat v nefunkcionalnih družinah?
Zgodnji odnosi v primarni družini, posameznikove osebnostne značilnosti, njegov temperament in odzivnost na okolje, sposobnost prepoznavanja lastnih čustev in potreb, medosebni odnosi, vedenjske značilnosti, sposobnost prilagajanja na življenjske okoliščine … vse to so dejavniki, na katere je treba biti pozoren pri terapevtski obravnavi debelosti.

Edinstvena je Stunkardova ideja o nujnosti psihodinamskega razumevanja telesne nedejavnosti kot vedenjske motnje, ki je bila spregledana in zanemarjena v primerjavi z bolj znanim sindromom ADHD ali motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo. Telesna nedejavnost kot značilen in nezanemarljiv vedenjski vzorec je prisotna pri tako rekoč vseh otrocih in večini mladostnikov s čezmerno težo.

Zdaj vemo, da so psihološki vzroki debelosti številni in raznovrstni, zato zahtevajo timski pristop, visoko stopnjo strokovnosti in veliko mero individualnosti pri načrtovanju obravnave, za terapevta pa to pomeni velik izziv in nenehno potrebo po strokovnem izpopolnjevanju.

Zdaj je debelost znotraj mednarodne klasifikacije bolezni (10. revizija iz leta 1992), ki jo uporabljamo tudi v Sloveniji, uvrščena med internistične endokrinološke bolezni. Slabši je položaj na področju klasifikacije debelosti s pridruženo motnjo hranjenja, kjer vlada velika zmeda. Ameriško psihiatrično združenje pripravlja 5. revizijo diagnostično-statistične klasifikacije psihiatričnih bolezni, ki bo upoštevala tudi dognanja in spremembe na tem področju.
Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd