Zakaj se redimo in kako trajno shujšati

Pogovor s Tino J. Sentočnik, dr. med., vodilno strokovnjakinjo za zdravljenje debelosti v Sloveniji

Kako shujšati – to je vprašanje, ki tudi v Sloveniji muči čedalje več ljudi. Če naj uspešno in predvsem trajno shujšamo, moramo najprej prepoznati vzroke, ki so pripeljali do debelosti, šele nato se lahko lotimo odpravljanja odvečne teže. To je zahtevna naloga, pri kateri nam lahko pomaga le usposobljen in izkušen medicinski strokovnjak.

Debelost je civilizacijska bolezen, ki je tako množična, da je postala vodilni javnozdravstveni problem. Definicija debelosti pravi, da gre za kronično bolezen z več vzroki, za katero je značilen povečan volumen maščobe v telesu. Poleg genetske nagnjenosti, ki prispeva k razvoju povečane teže v približno 25 odstotkih primerov, debelost povzroča tudi pozitivna kalorična bilanca, torej prevelik vnos hrane glede na porabo. Samo pri enem samem odstotku posameznikov s povečano telesno težo je primarni vzrok bolezen, najpogosteje ščitnice ali kakega drugega endokrinega organa.

V pogovoru z eno od najuglednejših strokovnjakinj za zdravljenje debelosti v Sloveniji Tino J. Sentočnik, dr. med., odkrivamo najnovejša dognanja o vzrokih za skokovito povečanje pojavnosti debelosti, izvedeli pa smo tudi, kateri so najpomembnejši dejavniki za uspeh zdravljenja debelosti in kaj lahko na tem področju pričakujemo v bližnji prihodnosti.

V zadnjih desetletjih se ljudje redijo bolj in hitreje kot še eno generacijo nazaj. To se zlasti kaže pri otrocih in mladostnikih. Ali poleg sedečega življenjskega sloga in pretiranega uživanja hrane za to obstajajo še kakšni drugi vzroki?
Prizadevanja znanstvenikov so intenzivno usmerjena v iskanje vzrokov, ki so v zadnjih tridesetih letih pripeljali do skokovitega porasta teže v populaciji. Kaj se je zgodilo, da ima čezmerno težo več kot polovica odraslih (v ZDA kar 67 %!) ter tretjina otrok in mladostnikov? V čem se skriva razlog, da je vse več debelosti tudi med prebivalci manj razvitih predelov sveta? Kdaj in kako nam bo uspelo zajeziti epidemijo debelosti? To so vprašanja, ki so za zdaj še brez odgovorov.

Znanstvenikom ni uspelo odkriti gena, ki bi bil edini odgovoren za debelost, niti kemične snovi, za katero bi lahko dokazali, da poveča potrebo po hrani.

Nesporno dejstvo je, da je povečan volumen maščobe v telesu – spomnimo, da volumen telesne maščobe bolje izrazimo z indeksom telesne mase (ITM) kot s telesno težo – nevarno stanje, ki zahteva strokovno obravnavo v zdravniški ordinaciji.

Za zdaj velja, da je do epidemije debelosti pripeljalo življenje v obeziogenem okolju, torej v okolju, ki spodbuja debelost. Hrane je v izobilju, ponudba nezdrave hrane je večja kot kdajkoli, hrana je poceni in povsod dosegljiva. Spomnimo se samo televizijskih oglasov, ki seznanjajo z najrazličnejšimi popusti, založenosti bencinskih črpalk, oglaševanje nezdrave hrane na otroških televizijskih programih … Če temu dodamo še sedeč življenjski slog, ko skoraj vse, kar potrebujemo za zadovoljevanje osnovnih potreb, dosežemo "s kavča", vidimo, da zlahka zapademo v premajhno porabo ob prevelikem vnosu kalorij.

Debelost je torej posledica sindroma zapečkarstva (angl. couch potato syndrom). To poimenovanje je leta 1976 "iznašel" Američan Tom Iacino, leta 1980 pa ga je registriral kot zaščitno znamko in sinonim za moderni prazni jaz (angl. empty self) posameznika, ki svoje življenje živi skozi televizijski ali računalniški ekran, brez lastne notranje vsebine. Svoje potrebe zadovoljuje predvsem z opazovanjem življenja drugih, zadovoljstvo pa si krepi s prigrizki iz pisane šumeče vrečke.
 
Zakaj splošno znani nasvet – manj jej in več telovadi – ne deluje?
S tem nasvetom ni prav nič narobe, saj je edini pravi recept za uspešno hujšanje. Toda žal zgolj vedeti in slišati ne pomaga. Ključni razlog za neuspešnost tega napotka je potrošniški način razmišljanja. K lagodnemu reševanju problemov nagnjeni potrošnik je usmerjen v iskanje rešitev, ki jih je mogoče kupiti, ne zmore torej razumeti preprostega recepta "manj je več".

Potrošniška družba ga v njegovih napačnih prepričanjih uspešno utrjuje in tudi usmerja: spodbuja ga h kupovanju vedno novih pripomočkov za hujšanje, dietne hrane in pijače, vodnikov in tehnik za uspešno izgubo teže. Namesto o tem, da je treba manj jesti, potrošnik razmišlja, kaj vse, denimo kateri dietni pripomoček, bi si še lahko kupil ….
Drugi razlog za neuspeh tega vodila je veliko bolj zapleten. Razumevanje debelosti je v medicinski stroki namreč še vedno nepopolno.