Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zgodba o hujšanju – gospa Nada

S hujšanjem se je vrnila v življenje

Gospa Nada je bila vseskozi rada v gibanju. Rada je hodila naokrog, bila je izvrstna smučarka, ki je na službenih tekmovanjih dosegala najboljše rezultate, rada je drsala, telovadila … Skratka, svoj dom je imela nadvse rada, toda še raje je bila sredi dogajanja.

V mlajših letih je še šlo

Četudi so ji kilogrami ves čas po malem nagajali, se je z njimi dokaj uspešno spopadala. Privlačnost nehote enačimo z vitkostjo, zato se je večkrat lotila katere od diet, izgubila in spet pridobila kilograme, vendar je nekako šlo. Gospa Nada ni prav visoka in tudi zelo vitka ni bila nikoli. Ves čas je morala biti pozorna na to, kako se prehranjuje, toda v mlajših letih je vse lažje, pravi.

Z upokojitvijo so se kopičili kilogrami …

Potem je nastopilo leto 2003 in z njim upokojitev. Življenje se je umirilo, vse manj je bilo tekanja naokrog. Poleg tega so jo doletele težave s koleni, doživela je avtomobilsko nesrečo, v kateri si je zlomila stegnenico, morala je tudi na ginekološko operacijo. Vse več časa je preživljala doma, še posebno je uživala ob večerih, ko je pozno v noč gledala televizijo. Prav takrat, zvečer, je bila tudi najbolj lačna. Količinsko sicer ni jedla veliko, vendar je imela najraje suho salamo, majonezo, maslo, ocvrte jedi … Zgodilo se ji je nekaj podobnega kot že mnogim – ob uživanju enakih količin hrane se ni več ukvarjala z rekreacijo. In tako so se kopičili kilogrami in z njimi tudi težave.

… in težave

Vse težje je hodila. Kolesariti ni več mogla. Kot pomoč pri hoji je začela uporabljati berglo, saj se je morala ustaviti vsakih nekaj korakov. Prej se je vsak mesec srečala s prijateljicami, sčasoma ji je tudi to postalo težko, saj je do dogovorjenega mesta prispela le s težavo, korak za korakom. Tudi z vnuki je vse težje preživljala prosti čas, kajti vsako gibanje je bilo zanjo neverjeten napor.

Zdravniška pomoč je dobrodošla

Začela je razmišljati o hujšanju pod zdravniškim nadzorom; podobno izkušnjo je namreč že imela za seboj. Pred leti je namreč na Polikliniki hujšala po programu, ki pa je bil izredno strog, zaradi česar je obupala. Vseeno se je zavedala, da bo pomoč zdravnice zelo dobrodošla. K odločitvi jo je spodbujala tudi hči, poleg tega čaka na operacijo kolen, zaradi katere mora shujšati. Vsi ti razlogi so jo novembra 2008 pripeljali v Medico.

Z motivacijo ji je uspelo

Bila je izredno motivirana, še najbolj zaradi pričakovane operacije. Z vsakim izgubljenim kilogramom se je v vsakdanjik gospe Nade vračalo tudi življenje – krajši sprehodi, druženje z vnuki, obiski kina … Neverjetno, kaj vse lahko onemogočijo odvečni kilogrami.

Motivacijo za naprej še zbira

Gospa Nada je seveda nadvse zadovoljna, vendar se kljub temu še naprej spopada z nekaterimi strahovi – hujšanje se je nekoliko ustavilo, zato zbira motivacijo za naprej. Ob večerih ji je včasih težko, vendar napade lakote skuša nekako premagati. Poleg tega ima občasne napade migrene, zaradi katerih občuti slabost, in takrat se pri hrani težje obvladuje.

Uspeh ne more izostati

Zaveda se, da bo morala željo po hrani nadzirati vse življenje. Kot mnogi drugi, ki so dosegli cilj, stoji na križišču dveh poti – na eni je želja po hrani, na drugi zadovoljstvo, ki ga občuti zaradi izgubljenih kilogramov. Na eni strani zavedanje, da morda ne bo lahko, na drugi pa želja po uspehu. Če si nov življenjski slog za vselej vtisnemo v zavest, tudi uspeh ne more izostati. To dobro ve tudi gospa Nada.


Osebna izkaznica
Ime: Nada
Starost: 63 let
Začetna teža: 116,8 kg; ITM 57,11; obseg pasu 137,5 cm
Dosežena teža po hujšanju: 82 kg; ITM 40,10; obseg pasu 118 cm
Trajanje zdravljenja: 17 mesecev
Celokupna redukcija teže: 34,8 kilogramov
Zmanjšanje obsega pasu: 19,5 cm
Povprečna mesečna hitrost hujšanja: 2 kilograma


Zdravniški komentar

Poti življenja …
Gospo Nado, pacientko, ki jo predstavljamo danes, sem spoznala kot mlado mamico, hčer družine, pri kateri sem stanovala v času študija medicine v Ljubljani. Najino znanstvo je bilo sicer omejeno le na občasna srečanja, po končanem študiju in moji selitvi pa sva se srečali le še enkrat, veliko let nazaj. V oktobru 2008 sta se najini poti ponovno križali in tokrat sva se srečali povsem v novih vlogah – kot zdravnica in pacientka.

Zdravniki in bolniki
V procesu zdravljenja debelosti je sodelovanje med zdravnikom in pacientom specifično; v precejšnji meri se razlikuje od klasične predstave odnosa med zdravniki za »telesne« bolezni in njihovimi bolniki. Drugačnost je predvsem v dejstvu, da bolnikove debelosti brez njegovega zaupanja v zdravnika, pa njegovih lastnih prizadevanj, sodelovanja in motivacije ne moremo zdraviti. Kolikokrat se nam vsem v naši terapevtski skupini, ko se srečujemo z bolniki z ekstremno povečano telesno težo, ki v nekaj mesecih ob vseh neštevilnih prizadevanjih celotne ekipe niso sposobni shujšati niti kilograma, porajajo najrazličnejši občutki, dvomi in notranje stiske, preden se moramo dokončno soočiti z dejstvom, da posamezniku ne moremo pomagati. Da je pravzaprav njegova bolezen neozdravljiva. Da s prenajedanjem dela počasni samomor. In da ga pri tem nič in nihče ne more ustaviti …

Še posebej velik je terapevtski izziv pri bolnikih z debelostjo, ki jih spoznaš pobližje in pri tistih, ki imajo z medicino opraviti profesionalno. Debelosti se namreč ne da ozdraviti s predpisovanjem tablet. Zdravljenje je dolgotrajno in naporno ter zahteva ob znanju in izkušnjah tudi veliko potrpežljivosti in občutka za pravo mero. Nič čudnega ni torej, da v svetu dobiva ta oblika pristopa v zdravljenju novo ime – »couching«. Bolniku smo torej vodniki na njihovi novi poti v življenju. Znati jih moramo podpreti, ko je to potrebno, a jim tudi postaviti mejo, jih spodbujati, a tudi korigirati njihova prepričanja, ko so ta zanje škodljiva, jih usmerjati, a jim tudi puščati lastno avtonomijo ...

Gospa Nada
Sprememba, ki se je zgodila z gospo Nado skozi leta, ko se nisva videli, je bila res velika. Prej mlado, morda le nekoliko zaobljeno dekle, je bila sedaj gospa zrelih let, z ekstremno povečano težo, ki je pot do moje ordinacije zmogla le z veliko težavo in s pomočjo dveh bergel. Zaradi več let trajajoče povečane teže so ji namreč popolnoma odpovedala kolena. Zaradi obrabe hrustanca ni zmogla niti stati brez opore, kaj šele hoditi. Tako je bilo na začetku.

Želim ji vztrajnosti
Danes še potrebuje oporo palice, a zadihana pri hoji po stopnicah ni več. Prej povsem neaktivna in že skoraj vdana v usodo invalidne osebe, je zdaj polna načrtov in veselja do življenja. Shujšati mora vsaj še deset kilogramov, potem pa bomo morali skupaj z ortopedi in kirurgi plastiki popraviti posledice, ki jih je pustila debelost. Potrebna bo popolna proteza obeh kolen, pa korektivne operacije odvečne kože na  trebuhu, ki go. Nado zdaj, po izgubi tolikšne teže, funkcionalno ovira pri gibanju in vsakodnevnih aktivnostih. Tako bo lahko uživala življenje skupaj z družino in vnuki, ne le kot gledalka, ampak kot enakovredna, aktivna žena, mama in babica. Želim ji vztrajnosti; nagrada, ki temu sledi, je velika – bolj kvalitetno življenje, z manj bolečinami in več veselja, ki ga lahko delimo s tistimi, ki jih imamo radi.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

hujšanje , hujšanje pod zdravniškim nadzorom , celostno hujšanje , zgodba o hujšanju , shujševalna dieta

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

9. 04. 2013 18:25:50
Dobre zgodbe so vedno najbolj dobrodošle in zakaj ne bi delili med ljudi zgodbe o Nadah, ki so že veliko naredile, ki bodo še veliko naredile na trnovi poti do željene postave.Kdor se odloča za hujšanje, morda najbolj od vsega potrebuje podporo domačih, prijateljev in dobre zgodbe..HVALA gospa Nada za vašo! Pogumno naprej!
5. 05. 2014 09:50:04
Tudi sama sem hujšala 30kg,brez pomoči zdravnika.
Najboljši recept je,nadevati si polno porcijo obroka in ga polovico pustiti.
Biti vedno rahlo lačen in vedno pojesti hrane samo koliko jo lahko damo v pest. In to na vsake tri ure kot hranimo dojenčke.Jaz sem hujšala 30kg tri leta. Cilj je bil vsaki mesec 1 kg. Po treh letih sem imela željeno težo 63kg.Popolnoma nerazumljivo mi je da lahko nekdo shujša v mesecu za 10kg to je čista laž razen če gre na operacijo in mu teh 10 kg odrežejo. Meni na koži ni pustilo nobenih posledic. Res pa je,da sem se vsaki dan namakala v v zelo topli vodi do pol ure in več in kožo izdatno mazala. Vendar skrb za težo nisem opustila saj je previdnost,da se ne povrne potrebna celo življenje. Jedla sem sve. Samo kot pravim obrok za eno pest 5x na dan.
To je moj prispevek vsem kateri imajo problem s težo meni je deloval in še danes po 30tih letih deluje. Preizkusite ga ga ne obupajte,ko boste shujšali prva dva kg v dveh mesecih bo lažje. Želodec se skrči in ne zahteva več velikih količin. Ta nasvet sem prebrala v reviji 7 dni in uspelo mi je dajte ga še vi.
Lep pozdrav Marija
5. 05. 2014 20:16:53
Marija,

čestitke za uspešno shujšanje in hvala, da ste svojo izkušnjo delili z nami!

Lep pozdrav!
23. 11. 2018 07:28:45
Tablete za hujšanje - http://tonzes.com/slimslo.htm Hotela sem samo povedati, da je Bureno ekstra! Shujšala sem 12 kg v slabih 2 mesecih, kilogrami pa niso se vrnili.