Debelost je bolezen

J. Tina Sentočnik, dr. med., spec. interne medicine
J. Tina Sentočnik, dr. med., spec. interne medicine (Foto: Diana Anđelič)

Poiščite prave vzroke debelosti

Debelost prištevamo med bolezni, pri katerih se telesni in psihološki znaki močno prepletajo. Pogosto gre vzroke debelosti iskati v čustvenem ozadju, kjer se skrivajo depresivna in druga stanja, zaradi katerih postane hrana nadomestek za nekaj drugega, nekakšno sredstvo za čustveno polnjenje, iz katerega izhaja tudi sindrom prenajedanja. Debelost je dandanes že epidemija, ki se iz razvitega sveta naglo širi tudi v manj razvite države. Po nekaterih ocenah naj bi bilo na svetu več kot 300 milijonov predebelih ljudi. Debelost je poleg kajenja najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja, poleg tega zmanjšuje kakovost življenja in povzroča prezgodnjo smrt. Zdravljenje debelosti ni zgolj hujšanje s ciljem izgube nekaj kilogramov. Resnično zdravljenje se začne z ugotavljanjem in odpravo temeljnega vzroka prenajedanja, ki je navadno v čustveni lakoti.

Kdo je predebel?

Debelost je velik zdravstveni problem, saj je zaradi nje ogrožena več kot polovica odraslih ljudi, vse bolj pa ogroža tudi otroke. Debelost pomeni presežek maščobnega tkiva v organizmu, in to tak presežek, ki škoduje zdravju. O debelosti govorimo, kadar ima človek naslednje znake: povečan indeks telesne mase (nad 25), povečano količino maščobe v telesu, kar moramo izmeriti, in povečan obseg pasu - pri ženskah več kot 88 centimetrov in pri moških več kot 102 centimetra. Iz debelosti izhajajo številne zdravstvene težave, kot so povišan krvni tlak s posledičnimi srčnimi težavami, pospešeno nastajanje ateroskleroze, čezmerna količina holesterola in drugih maščob v krvi. Holesterol, ki je v steni žil, zožuje žilno svetlino, posledice tega pa so srčni infarkt, možganska kap ... Sladkorna bolezen v zrelih letih in kamni v žolčniku so tudi vzročno povezani s povečano telesno težo. Vsi ljudje s centralno debelostjo in z ITM nad 30 imajo v notranjih organih maščobo, predvsem v jetrih, to pa povzroča slabše delovanje jeter. Debelost zmanjšuje kakovost življenja in ga skrajšuje - če gre za hujše oblike, celo za dvajset let!

Je zapisana v genih?

Strokovnjaki različno pojasnjujejo nastanek debelosti. Nekateri menijo, da je nagnjenje k debelosti dedno. Tako naj bi imeli otroci debelih staršev desetkrat večjo verjetnost, da bodo debeli. To razlago potrjujejo primeri enojajčnih dvojčkov, ki imajo zelo podobno težo, čeprav živijo v ločenih družinah. Odrasli, ki so jih kot otroke posvojili drugi starši, so po teži bližje biološkim staršem kot posvojiteljem. Geni namreč vplivajo na presnovni proces in dejavnost, zato se gensko različni ljudje, ki jedo podobno količino in vrsto hrane ter izvajajo podobno telesno dejavnost, razlikujejo po teži. Pri nastanku debelosti je pomemben dejavnik tudi družinsko okolje in prehranjevalne navade, ki jih otroku privzgoji družina. Zagotovo pa so izredno pomembni tudi psihološki dejavniki, saj veliko ljudi preveč jé predvsem zaradi občutij, kot so dolgočasje, osamljenost, žalost, tesnoba in jeza.

Stopnje lakote

Lakota je eden od človekovih osnovnih, najmočnejših nagonov, ki ga ščiti pred tem, da bi umrl. Biti lačen je nekaj normalnega, saj ljudje potrebujemo hrano. Ta potreba se pojavlja v določenih intervalih, in sicer zato, da imamo ves čas primerno raven sladkorja v krvi, kar nam zagotavlja normalno psihofizično delovanje. Hrano uživamo zaradi njenih lastnosti, da dobimo energijo in zato, da z njo dobimo snovi, ki so potrebne za obnovo telesa. Težava nastane tedaj, ko nimamo več jasnih pojmov o tem, ali smo lačni ali ne. Strokovnjaki so z opazovanjem normalnih fizioloških občutkov ugotovili, da pri človeku obstajajo različne stopnje lakote, pet stopenj z različnimi simptomi in znaki.

  • Prvi prvi stopnji začutimo začutimo, da imamo nekoliko prazen želodec.
  • Pri drugi nam začne rahlo zavijati po želodcu, ker je v njem preveč zraka in tekočine.
  • Tretja stopnja: ko še nekoliko pade stopnja sladkorja v krvi, čutimo pravo potrebo po hrani, vendar nimamo še nobenih telesnih znakov in ne čutimo slabosti. Zdrav človek zaradi pomanjkanja hrane navadno ne zapade v stanje, ko bi občutil hude motnje, ki bi bile opazne tudi navzven. Res pa je, da se lahko zaradi nižjih vrednosti sladkorja v krvi - telo namreč predeluje sladkor iz svojih zalog (glikogena in maščob) - nekoliko slabše počuti.
  • Pri četrti in peti stopnji lahko občutimo bolečino v predelu želodca, ker je količina želodčne kisline prevelika, a tudi glavobol. Človek naj bi se v normalnih okoliščinah hranil v tretji stopnji lakote in naj ne bi čakal na peto.
  • Občutek lakote ljudje različno obvladujemo. Tisti, ki ga bolje obvladujejo, se znajo preusmeriti in zadovoljitev lakote odložijo na poznejši čas. Kadar je impulz po hrani zelo močan, jemo hitro in predvsem hrano, ki hitro nasiti, takšno, za katero iz izkušenj vemo, da nam bo prinesla največ energije. Zato takrat posegamo po siru, kruhu, čokoladi, po prigrizkih, ki nam hitro zapolnijo občutek želje po hrani. Če bi jedli zgolj iz telesne potrebe, ki je fiziološka, bi se zadovoljili z majhno količino hrane. Toda vzorci prehranjevanja so pogosto povsem različni od fizioloških potreb, zato se resnična potreba po hrani vse bolj umika namišljenim potrebam, ki s telesnimi potrebami nimajo veliko skupnega.
Članek se nadaljuje »


Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Senta Frol

asist. Senta Frol dr. med., spec. nevrologije spec. nevrologije

Vsi Viva strokovnjaki