Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Debelost je bolezen


(stran 4 od 7)


Sindrom nenehnega hujšanja

Debelost je bolezen, s katero sicer lahko živimo in se z njo sprijaznimo, vendar nas zagotovo moti, saj zmanjšuje kakovost našega življenja. Kadar nas kaka bolezen že tako moti, da posega v naše življenje, navadno nekaj ukrenemo, da bi se pozdravili. Tako je tudi z debelostjo. Ljudje se običajno šele tedaj, ko debelost že tako posega v njihovo življenje, da ne delujejo, kot bi si želeli, odločijo za korenite spremembe.
Kot smo poudarili, so motnje hranjenja v marsičem podobne drugim oblikam odvisnosti, kot je, denimo, alkoholizem. Tudi zdravljenje je podobno. Kar zadeva napoved ali ozdravitev, velja, da je kompulzivno prenajedanje ozdravljiva bolezen, vendar je njeno zdravljenje dolgotrajno.

Bolezen se bo zagotovo ponovila, če bomo odpravili samo simptome, torej povečano težo in z njo povezane telesne težave. Popolno in trajno ozdravitev lahko dosežemo šele takrat, ko bomo odpravili tudi vzroke prenajedanja. Osnova za pristop k zdravljenju je lahko samo človekova iskrena želja in pripravljenost, da se pozdravi. Če je človeka v hujšanje prisilila zgolj zunanja motivacija - na primer moževo nezadovoljstvo zaradi ženine debelosti - in nima notranje motivacije, bo sčasoma resigniral in ponovil znano obnašanje. Včasih je potrebno štiri, pet ali več ponovitev, preden posameznik spozna, da težava ni zgolj v tem, da preveč jé, ampak da se za temi simptomi skrivajo globlje duševne težave, ki se jih je treba lotiti strokovno in pri tem poiskati resnične vzroke debelosti.

Zdraviti dušo in telo

Tako je treba pri debelosti na eni strani zdraviti telo, bolnika aktivirati, na drugi pa zdraviti dušo in odpraviti čustvene motnje. To je kompleksno zdravljenje, ki poleg specialista internista vključuje tudi psihologa in dietologa. Psihoterapija je nujen sestavni del zdravljenja debelosti oziroma hujšanja, ki poteka hkrati z drugimi postopki hujšanja ali pa potem, ko je posameznik že shujšal. Prav psihoterapija je namreč edini način za uspešno in predvsem trajno odstranjevanje prenajedanja, ki vodi v debelost.

V nasprotnem primeru, če torej samo znižujemo telesno težo, se najpogosteje razvije tako imenovani sindrom nenehnega hujšanja ali kronični dietni sindrom, ko človek ves čas izgublja in pridobiva težo. Za to motnjo je značilno, da je človek vse življenje predebel, obenem pa je ves čas na dieti. Tak človek nikoli ni zadovoljen, saj je nenehno obremenjen z debelostjo. Zaradi nenehnih sprememb pri vnosu hrane (enkrat preveč, drugič premalo), se pri takšnem človeku sčasoma razvije bolezenska slika motnje presnove. Takrat se resnično zgodi to, česar se mnogi tako zelo bojijo: bazalni metabolizem se močno zniža, zaradi nenehnih diet je "preklopljen" na stradanje, to pa pomeni, da telo za vzdrževanje normalnih funkcij potrebuje zelo malo kalorij.

Teža je nestabilna in se lahko poveča že pri zmerni količini hrane. Hujšanje takšnega bolnika je zelo naporno. Potrebna je individualno odmerjena dieta pod nenehnim nadzorom, zdravnik in bolnik pa potrebujeta tudi veliko mero strpnosti in vztrajnosti, saj rezultati diete (upadanje teže) običajno pridejo zelo počasi. Do uspešnega znižanja teže lahko pripeljeta samo trdna volja in vztrajnost. Nenehno hujšanje lahko vodi v hude zdravstvene težave, tako na telesni (okvara bazalnega metabolizma, hormonske motnje) kot na duševni ravni.

Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd