Resnice in zmote o zdravi hrani

Kaj je res in kaj ne

Kamor pogledam, vidim napotke o tem, kako jesti. Zdravo, manj kalorično, bolj okusno, pa polnozrnato, bio, brez maščob, brez holesterola, po prehranski piramidi, po najnovejši in najhitrejši in najboljši dieti doslej …Zdi se mi, da za nobeno bolezen ali drugo zdravstveno motnjo ne obstaja toliko nasvetov, poti, čudežnih zdravil in čajev kot prav za debelost. In se sprašujem, zakaj je kljub vsem tem čudežem debelih čedalje več ljudi. Mlada dekleta, skoraj še otroci, se povsod, celo (ali še najbolj takrat) med nakupovanjem oblek pogovarjajo samo o tem. O predebelih nogah ali zadnjici, prevelikih ali premajhnih prsih. O tem, kako je shujšala prijateljica. V enem tednu. In mama. Kako spet hujša. In oče. Že spet kot nor igra tenis. Ker se je čez zimo zredil. In naslednje leto se bo spet vse ponovilo. Ali še prej. Toda pred poletjem prav gotovo.

Celo v resnih priporočilih strokovnjakov pogosto najdemo navodila, kako "bio" je treba jesti. Veliko dietnih vlaknin. Polnozrnat riž. Polnozrnat kruh. Polnozrnate testenine. Rjavi sladkor. Polnozrnato moko. Vsaj 12 (!) porcij polnozrnatih obrokov na dan. Vsak dan. In sredozemsko hrano. In kaj je zdravo piti. Vse mora biti brez mehurčkov (mehurčki povzročajo celulit!). Veliko, cele sode sadnih sokov. Tistih bio, brez sladkorja. In skoraj obvezno kozarček rdečega (zakaj že rdečega?) vinca na dan. In bomo zdravi in suhi, zadovoljni in v skladu s prehransko piramido. In še priprava hrane.

Seveda, olja brez holesterola! (Kako prosim? Kaj ni holesterol živalskega izvora? Ali niso torej vsa olja brez holesterola?) In margarino (bio!) namesto masla. In olivno, olivno in še enkrat olivno olje. Ampak ne ga segrevat! Postane rakotvorno! V zadnjem času je še bolj priporočljivo repično. Je bolj bio. Samo ne bučnega! Je črno in gosto in zelo nevarno. Sede v žile.

Če pa si eden od tistih debelih nesrečnikov, je pa sploh hudo. Obvezno moraš ločevati. Ogljikove hidrate in beljakovine. To nikakor ne gre skupaj. In najbolje je, da ogljikove hidrate sploh črtaš iz prehrane. Najbolje za vselej.

In ko se trudiš in trudiš, nato pa izbranemu zdravniku, ki ti je zadnjih deset let vsakič povedal, da so bolečine v kolenih, povišan tlak, napihnjen trebuh … posledica povečane teže in da moraš shujšati, pa boš zdrav, poveš, da hujšaš in plaho (da ne bo užaljen ali da ne bo mislil, da imaš preveč denarja) omeniš, da si poiskal pomoč pri zdravniku, ki ti pri tem pomaga, tedaj je šele ogenj v strehi.

Da ne jej kruha? In ne testenin? Niti polnozrnatih ne? In to več tednov? To je absolutno nezdravo. In nedopustno. Zagotovo bo imelo zdravstvene posledice. Dieta brez ogljikovih hidratov! (Kako torej? Mar ne piše v vsakem resnem učbeniku, da škrob in ogljikovi hidrati niso ista stvar? Da je ogljikovih hidratov v izobilju v sadju. In v zelenjavi. Celo v čebuli!). Še večja groza sledi, če si uspešen. Shujšal si trideset kil.

S pomočjo zdravnika. V malo manj kot pol leta. O, groza! Kaj pa kosti! Saj se bodo sesedle. Pri tako hitrem (!) hujšanju (zdravnika, ki te je z vso odgovornostjo zdravil debelosti, v najboljšem primeru kar preslišijo) zdravje zelo trpi. Navadno tvoje zatrjevanje, da se počutiš dobro, celo odlično, nič ne zaleže. Včasih je kot prilivanje olja na ogenj in najmanj, kar lahko slišiš, je, da če bi imel voljo, bi lahko shujšal tudi sam. Samo odločiti se je treba. Najbolje, da se vsaj malo zrediš nazaj. Ločiti je namreč treba med idealno in zdravo težo. Idealna je za lepoto. Tista zdrava je lahko malo višja. Če imaš kakih deset, petnajst kilogramov preveč, te ne bo pobralo. Še bolje je, ker nimaš gub. In si videti mlajši.