Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Resnice in zmote o zdravi hrani


(stran 2 od 3)


Nekaj resnic o ogljikovih hidratih

Ogljikovi hidrati so skupina živil z enako energetsko vrednostjo kot beljakovine. So torej manj kalorični kot maščobe. Enkrat manj. Ker pa poleg ogljika in vodika vsebujejo tudi kisik (to pomeni, da za izgorevanje ali presnavljanje ne potrebujejo kisika od zunaj) in ker je človekovo telo urejeno tako, da se presnavljanje in vsrkavanje ogljikovih hidratov v kri začne že v ustih (ne tako kot pri maščobah in beljakovinah, pri katerih se prebavljanje začne šele v želodcu ali še nižje, v dvanajstniku in tankem črevesu), so idealno gorivo ter najpomembnejši (in najhitrejši) vir energije. Tudi uskladiščene v telesu. Vedno so na zalogi in telo jih zlahka uporabi tako, da ne pademo v "hipo", oziroma nam ne pade krvni sladkor tako, da bi morali takoj pojesti nekaj sladkega.

Med ogljikove hidrate prištevamo enostavne sladkorje (iz ene ali dveh molekul sladkorja), ki so sladkega okusa, in sestavljene sladkorje ali škrob (niso sladkega okusa). Ene in druge smemo in celo moramo uživati, a le kakovostne. Zdaj velja strokovno priporočilo, da naj ne bi več govorili o ogljikovih hidratih kar povprek, kot o nezaželeni vrsti hrane, ampak jih moramo ločevati glede na to, ali so naravni (npr. zelenjava, sadje) ali predelani (moka).

Drugo pomembno priporočilo se nanaša na način predelave. Če uživamo škrobne ogljikove hidrate v "polnozrnati" obliki, kar pomeni, da ovoj (pleve) in kalček nista odstranjena, je zagotovo res, da zaužijemo več vitaminov in več prehranskih vlaknin (hrane, ki je ne prebavimo in služi kot pomoč pri odvajanju blata).

Vendar takšni ogljikovi hidrati nimajo prav nič manj kalorij. Torej moramo paziti na količino. Ter se zavedati, da je v delih rastline, ki niso odstranjeni, največja količina škodljivih snovi iz zemlje, v kateri so zrasli. In največja količina pesticidov ter drugih kemičnih snovi, ki so bile uporabljene bodisi kot škropivo bodisi kako drugače, za hitrejšo, boljšo in bolj nemoteno rast.

Človeku s previsoko težo, ki bi rad shujšal, je treba iz prehrane odtegniti predvsem škrobne ogljikove hidrate. In od teh predvsem predelane (torej očiščene, polirane, povoskane, mlete, z različnimi dodatki za daljši rok trajanja in manjšo pokvarljivost, obarvane ali z dodatki za večjo belino, intenzivnejšo in bolj svetlečo ali celo bolj bio barvo – nekateri proizvajalci rafinirani beli sladkor celo obarvajo z rjavkasto barvo, da je videti "bio"!).
Človeku s previsoko težo, ki bi rad shujšal, je treba iz prehrane odtegniti predvsem škrobne ogljikove hidrate. In od teh predvsem predelane (torej očiščene, polirane, povoskane, mlete, z različnimi dodatki za daljši rok trajanja in manjšo pokvarljivost, obarvane ali z dodatki za večjo belino, intenzivnejšo in bolj svetlečo ali celo bolj bio barvo – nekateri proizvajalci rafinirani beli sladkor celo obarvajo z rjavkasto barvo, da je videti "bio"!).

Tistim z normalno telesno težo pa ni nujno vedno in povsod priporočati, da mora biti vse polnozrnato in jih celo navajati na način razmišljanja, da lahko takšno hrano jedo v neizmernih količinah.

Riž, na primer, ki ni neoluščen, torej beli riž, uvrstimo v jedilnik kot škrobno živilo, torej kot vir hitre energije, ki nima veliko drugih sestavin (npr. vitaminov). Toda če skupaj z njim pojemo porcijo zelenjave, zlasti kakovostne sveže solate, je to popolnoma pravilno sestavljen obrok, ki izpolnjuje vse zahteve, ki jih imamo glede zdrave prehrane. Z njim dobimo potrebno energijo ter dovolj vitaminov in mineralov. V tej kombinaciji tudi ne povzroča zelo hitrega porasta sladkorja v krvi in s tem posledično prehitrega padca ter prezgodnje vnovične lakote, saj se hrana v želodcu premeša in se glede na to tudi bolj ali manj hitro presnavlja.

Podobno velja za (olupljen) krompir, ajdovo in proseno kašo, polento itd. Pri vsem tem moramo seveda vedeti, da na kakovost hrane pomembno vplivamo tudi sami. Z načinom skladiščenja, s trajanjem kuhanja, z dodatki, ki jih uporabljamo … Narobe je, če verjamemo, da mora vsako živilo vsebovati vse ali samo "zdrave" sestavine. V primerni kombinaciji hranil je čar okusov, barv in seveda tudi zdravja.
Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd