Uspešna zgodba o hujšanju: gospa Romana

PREJ
PREJ

Zdaj šele vem, kdaj sem sita!

Pred letom dni je gospa Romana prvič prišla v Medico center. Kot otrok presuha, da so ji vsi ponujali hrano, pa je kot odrasla imela kar preveč rada sladoled, arašide in gumijaste bombone. »To so bile moje največje pregrehe,« pravi, »pa seveda občutek sitosti. Tega sploh nisem poznala. Šele tukaj sem se naučila poslušati svoje telo in ko sem sita, zdaj to vem in neham jesti.«

Pred letom dni je gospa Romana prvič prišla v Medico center. Kot otrok presuha, da so ji vsi ponujali hrano, pa je kot odrasla imela kar preveč rada sladoled, arašide in gumijaste bombone. »To so bile moje največje pregrehe,« pravi, »pa seveda občutek sitosti. Tega sploh nisem poznala. Šele tukaj sem se naučila poslušati svoje telo in ko sem sita, zdaj to vem in neham jesti.«

Po otroški dobi pa je imela vedno malo več kilogramov kot ostali. Z leti se jih je nabralo kar 37 preveč. Poskusi hujšanja ji niso bili neznani, jo-jo efekt pa na žalost prav tako ne. Hujšanje ji je še kar nekako šlo, ni pa se zavedala pravzaprav najbolj pomembnega dejstva - da moraš težo ves čas vzdrževat s pravilnim prehranjevanjem. Napaka mnogih je namreč, da ko dosežejo želeno težo, spet preidejo na star način izbire hrane, ki je največkrat »vse po vrsti«.


Različne diete

Hujšala je na različne načine - držala se je LCHF diete (low carb high fat - dieta z malo ogljikovimi hidrati in veliko maščobe), imela je obdobje, ko je veliko tekla ali pa po 17. uri ni več jedla. Deležna je bila tudi mnogo nasvetov o hujšanju, dokler ji ni očetova partnerka, zdravnica, svetovala hujšanja pod zdravniškim nadzorom. Romana si je želela le, da bi se naučila vzdrževanja teže, samega procesa hujšanja se ni bala. Njen največji problem je bil vedno vzdrževanje. Obiskovanje Medica je vzela kot projekt.

Zakaj iščem?

V veliko pomoč in motivacijo ji je obiskovanje skupine pri psihologinji. »Začela sem razmišljati o stvareh, o katerih sicer verjetno ne bi,« razloži. »Zanimivo se mi zdi na primer iskanje odgovora na vprašanje, zakaj stojim pred hladilnikom in nekaj iščem. Sem lačna? Kaj in predvsem zakaj iščem?« Poskuša stopiti korak nazaj in se pogledati od daleč, z zunanje perspektive, in ugotoviti, zakaj išče hrano. »Včasih,« pravi, »dejansko prepoznaš vzroke nenehnega iskanja hrane, prenajedanja ...«


Podpora okolice …

Pomembno je tudi, da okolica upošteva novi način prehranjevanja. Tudi gospa Romana ima izkušnje, ko ljudje rečejo, češ, zaradi enega piškota se pa res ne boš zredil. »Ne gre za tisti piškot, gre za to, da si se nečemu zavezal in bi se rad tega držal.«

… in strokovnjakov

Glede na to, da že ima slabe izkušnje z vzdrževanjem teže, se zdaj dobro zaveda, da jo čaka najtežje obdobje: »Pred hrano se bom morala ustaviti.« Zato se ji zdi prav na tej točki podpora v Medicu še toliko bolj pomembna in dragocena. Prej je bila za tolažbo, ob utrujenosti, stresu, hrana vedno pri roki, zdaj ni več.

Živi življenje

Se je pa navadila na red, na pet obrokov dnevno, naučila se je, kaj lahko je zunaj in česa je bolje, da se izogiba. Enkrat tedensko hodi v Medico na telovadbo, sicer pa je aktivna tudi v prostem času - sprehodi, kolo, hribi. Obiski v Medicu so ji opora in tisti čas, ki je samo zanjo. »Ker se počutiš drugače, te tudi okolica sprejema drugače,« opaža. »Ne znam drugače opisati, ampak drugače se počutiš v nekem prostoru.« Postala je bolj samozavestna, rada se uredi. Izžareva energijo, s katero je tudi sama zadovoljna in na katero je ponosna.

OSEBNA IZKAZNICA

Ime: Romana
Starost: 37 let
Poklic: uni. dipl. ekonomistka

Začetna teža: 112,5 kg,
ITM 32,49 kg/m2 (28.9.2017)

Dosežena najnižja teža: 74,7 kg,
ITM 24,67 kg/m2 (18.7.2018)

Celokupna redukcija teže: 37.8 kg

Priporočena teža za dolgoročno ohranjanje: 75,6 kg, ITM 25 kg/m2
1. faza zdravljenja: hujšanje in
stabilizacija teže

Čas trajanja hujšanja: 10 mesecev

Stabilizacija teže: 2 meseca

2. faza zdravljenja: vzdrževanje teže
Predvideni čas, potreben za vzdrževanje teže: 5 let


Zdravniški komentar dr. Tine Sentočnik, dr. med., specialistke interne medicine in psihoterapevtke

Gospa Romana je ena od pacientk, ki je bila tako v prvi, kot je tudi sedaj, v drugi fazi obravnave debelosti vključena v tako imenovano celovito obravnavo.

Ko govorimo o celovitosti obravnave bolnikov z debelostjo, imamo v mislih timski pristop k zdravljenju. S pomočjo orodij, ki jih imamo na razpolago zdravniki – internisti, zdravniki kirurgi, dietetiki, psihologi, osebni trenerji – naj bodo ta še tako izpopolnjena, danes vemo, da ne bomo uspešni, če ta orodja oziroma metode uporabljamo ločeno.

Tim strokovnjakov

Bolnik, ki si težo želi znižati, potrebuje usklajen in stalno sodelujoč tim strokovnjakov. Tega mora voditi zdravnik, specializiran za obravnavo debelosti, s širokim in temeljitim poznavanjem bolezni in vseh možnih metod za njeno obravnavo, ki se bo glede na bolnikove potrebe odločal, kaj ta v določeni fazi obravnave najbolj potrebuje, kje je potrebno določeno obliko pomoči intenzivirati in čemu dati prednost.


Ni krajše poti

Večina zdravnikov, pa tudi bolnikov, je prepričanih, da je poglavitni ali celo edini pripomoček za hujšanje dieta. Drugi spet menijo, da je telovadba »zakon«. Tako je razvijanje najrazličnejših dietnih pristopov, nadomestnih (umetnih) obrokov in prehranskih dopolnil, kar nekaj jih je za zdravje tudi nevarnih, pa različnih načinov vadbe za hujšanje, ogromna industrija, ki jo vzdržujejo njeni uporabniki sami. Vse v iskanju hitre, lažje in krajše poti do želene nižje teže. Bližnjice k cilju, ta pa je zmanjšanje teže in njeno ohranjanje na dolgi rok, ni.

Celovita sprememba

Potrebna je globalna in celovita sprememba. Sprememba odnosa do hrane, do svojega telesa, pa še sprememba prepričanj, načina razmišljanja, prioritet, vrednot in še bi lahko naštevala. Poglavitno pa je, da med obravnavo posameznik postopoma prepoznava svoje vzgibe in občutke, ki ga vodijo k odločitvam v situacijah, ko je hrana na razpolago. In predvsem, da pride v stik s svojimi potrebami, tako na področju telesa kot tudi čustev in čutov.

In spet in spet!

Pot k cilju tako ni niti kratka niti enostavna. Predvsem pa ni recepta, ki bi bil enak za vse in vsakogar. Gospa Romana je to prepoznala. Pomagale so ji pretekle izkušnje, ko je zadani cilj do neke mere že dosegla, pa se ji je čez čas doseženi rezultat izmuznil iz rok. In spet in spet.

Na podlagi znanstvenih in kliničnih študij je dokazano, da najuspešnejši ni pacient, ki shujša najhitreje, niti tisti, ki hujša počasi. Dolgoročno je najbolj uspešen tisti, ki vztraja najdlje. Regulacija teže je tek na dolge proge. Je maraton.
Galerija

PREJ

POTEM Grega Žunič

Matic Fabjan

Matic Fabjan dr. med. spec. plastične rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Vsi Viva strokovnjaki