Do zdrave vitkosti s krono dieto

Intervju Ana Gifing, dr. med.

Ana Gifing je beograjska zdravnica, ki se je najprej specializirala za anesteziologijo, nato pa se povsem preusmerila v preventivo. »Ko sem delala kot anesteziologinja v vojaški bolnišnici, sem ugotovila, da bi raje pomagala ljudem, da ne bodo tako zelo zboleli, da bo njihovo življenje obviselo na nitki. Medicina ima preveč dela z zdravljenjem, ker se premalo ukvarjamo s preventivo,« razlaga sogovornica, katere mladosten videz bi zavidala tudi kakšna mladenka. Zato se je odločila, da bo izobraževanje nadaljevala s študijem anti-age medicine v Avstriji in ZDA ter odprla zasebno ambulanto. Zdaj skupaj z ekipo zdravnikov in nutricionistov v kar devetih centrih v Evropi in ZDA – po novem tudi v Ljubljani – svetuje ljudem, kako se prehranjevati po posebnem programu. Naše zdravje pa tudi zdrava teža in mladosten videz se začnejo in končajo pri prehrani.

Kateri so glavni temelji vaše kronološke diete? To seveda ni le še ena muha enodnevnica med dietami …
Osnova te diete je prehranjevanje ob določenih urah. Zajtrk je najbolje zaužiti do desete ure zjutraj. Prehranjevati se je treba z vsemi vrstami živil, pri tem pa paziti na njihovo pravilno kombiniranje. Kot temelj zdravega prehranjevanja priporočam sredozemsko prehrano. Pri tem je treba paziti tudi na glikemični indeks in na indeks hormonov. Ne gre za omejevanje kalorij in količine hrane, marveč za izbor živil na osnovi njihovega glikemičnega indeksa in kislo-bazičnega razmerja. Lahko se prehranjujemo tudi z visokokalorično hrano v velikih količinah, vendar si je treba postaviti nekatere meje: kdaj jemo in kakšne so kombinacije živil. S takšnim prehranjevanjem je teža stalna, pomaga pa tudi urejati raven sladkorja, holesterola in trigliceridov v krvi ter krvni tlak. V kratkem času in brez stradanja lahko pridemo do primerne telesne teže, predvsem pa se naučimo zdravega prehranjevanja ter pravilnega izbiranja in kombiniranja živil.

V zadnjih osmih letih naj bi se po vaši dieti prehranjevalo več kot 60 tisoč ljudi. Kakšni so rezultati?
Na to vprašanje bi najbolje odgovorili pacienti. Lahko pa rečem, da so rezultati dobri, že kar odlični. Program namreč temelji na sodobnih spoznanjih fiziologije, endokrinologije, biokemije, molekularne biologije in biofizike prehranjevanja.

Vaš prehranjevalni režim se torej navezuje na ure, ob katerih se lahko prehranjujemo s posameznimi vrstami živil. Zakaj je tako pomembno, kdaj jemo ogljikove hidrate in kdaj sadje?
Zjutraj so domala vsi naši encimi in hormoni prebujeni, zato telo potrebuje popoln obrok. To pomeni, da lahko zjutraj jemo jajca, slanino, kruh, maslo … Zjutraj lahko jemo prav vse in tudi kombiniramo različna živila. V času kosila nekateri hormoni in encimi niso več tako dejavni, zato je koristno zmanjšati vnos ogljikovih hidratov in živil, bogatih s škrobom, kot so testenine. Zvečer telo že počiva, zaradi česar je to najslabši čas za prehranjevanje z ogljikovimi hidrati. Ogljikovi hidrati so takrat naravnost škodljivi, saj jih telo ne more prebaviti; v tem delu dneva namreč slabše izloča encime, ki so potrebni za njihovo razgradnjo. Če zvečer jemo kruh, pico ali palačinke, v telesu ustvarjamo odpadne snovi.

Pravite, da je ena od večjih napak pri prehranjevanju to, da preskočimo zajtrk. Zakaj?
Takrat je raven hormona kortizola velik, v krvi pa vlada blago, pri nekaterih ljudeh celo veliko pomanjkanje sladkorja. Čeprav morda ne čutimo lakote, sta želodec in ves prebavni sistem pripravljena na hrano, zato izločata snovi, ki pomagajo pri prebavi. Aktivirajo se številni hormonsko-encimski procesi, da bi zagotovili energijo srcu, mišicam in možganov. Če preskočimo zajtrk ali, kar je še huje, namesto tega spijemo kavo s sladkorjem ali z umetnim sladilom, maščobnim celicam zapremo vsa vrata, njihove energijske zaloge se zaprejo, telo pa iz njih ne pridobiva energije.

Kakšno vlogo imajo hormoni? Ali se dovolj zavedamo njihovega pomena?
Hormoni opravijo večino dela. Če želimo biti zdravi, bi morali poslušati samo hormone. Seveda se moramo o njihovem delovanju še veliko naučiti …

Poudarjate, da je treba prehrano prilagoditi vsaki osebi, da mora biti individualizirana, zato priporočate intolerančne teste.
Res je, občutljivost na posamezna živila je pravi »tihi ubijalec«. Pogosto vsak dan jemo podobno hrano, in če smo na nekatera živila preobčutljivi, nam ne bodo dala energije, v telesu bodo le odpadek, zato utegnemo zboleti. V primeru bolezenskih težav, denimo metabolnega sindroma, pred začetkom prehranjevanja priporočam tudi analizo krvi (analiza maščob, stanja jeter, ledvic …).

Prepričani ste, da kravje mleko ni zdravo …
To je zelo pomembna tema. Toda krivec za to ni laktoza, marveč beljakovina kazein, ki je človeško telo ne prebavlja dobro. Nikoli je namreč ne more popolnoma prebaviti, zato se kot strup nalaga v telesu. Nobena žival ne prebavlja dobro kravjega mleka, tudi mačke ne. Če pogosto pijemo kravje mleko, povečujemo tveganje, da bomo zboleli za aterosklerozo, rakom jajčnikov ali očesno mreno, utegnemo pa imeti tudi težave z neplodnostjo. Za to temo bi potrebovali veliko več prostora, kot nam je na voljo.

Vsi smo že slišali, da ni dobro kombinirati ogljikovih hidratov in beljakovin. Zakaj?
Želodčni sokovi so v osnovi kisli in tako okolje potrebuje tudi meso. Ogljikovi hidrati za dobro prebavo potrebujejo bolj alkalno okolje. V tem se skriva razlog, zakaj ni dobro kombinirati mesa in kruha, riža ali krompirja. Telo bo prebavilo meso, ne pa tudi ogljikovih hidratov. Tako črevesje postane smetnjak za neprebavljene ogljikove hidrate. Če se tako prehranjujemo vrsto let, obstaja večje tveganje, da bomo zboleli za rakom debelega črevesa. Enako pomembno je, da ne pijemo alkohola, kadar jemo ogljikove hidrate.

Nam lahko zaupate, v kolikšni meri je tudi vaš mladosten videz – imate več kot petdeset let – posledica prehranjevanja? Ste se tako prehranjevali že vse življenje?
Ne. Pred štirinajstimi leti sem prenehala uživati mlečne izdelke in sladkarije, po njih tudi ne hlepim več, in začela kombinirati prava živila.

Na katera živila prisegate? Kateri so vaši eliksirji mladosti?
Brokoli, sveža zelenjava, zelje, morske ribe … Uživam zelo raznoliko hrano, vsekakor pa se povsem izogibam sladkorju.

Se je težko tako prehranjevati? Pogosto se nam namreč zdi, da zdravo prehranjevanje nujno pomeni odrekanje, dolgotrajno pripravo jedi, manj uživanja v jedi …
Takšno prehranjevanje sčasoma postane del življenjskega sloga. Morda se zdi težko, toda če meni uspeva tako dolgo, menim, da ni razloga, da ne bi uspelo tudi drugim. Ni treba, da smo pri prehranjevanju pretirano strogi – ključni sta zmernost in dobra volja pri prehranjevanju.

5 priporočil dr. Gifing za pripravo obrokov

1. Zajtrk naj bo obilen, obsega lahko tudi maščobe, beljakovine in sladkorje, saj se bodo izločali počasi. Telo zjutraj potrebuje gorivo, veliko energije. Zjutraj se ne ozirajte na kalorije, saj jih bo telo čez dan porabilo.

2. S kosilom poskrbimo, da je telo pripravljeno za napore preostanka dneva. To je obrok, ki bi moral biti bogat z beljakovinami, maščob naj vsebuje nekaj manj kot zajtrk, prav tako sladkorja in rastlinskih beljakovin. Kosilo naj ne bo pretirano obilno, vendar dovolj, da boste siti vse do večerje.

3. Z malico boste lažje počakali na večerjo – preprečila bo lakoto in prenajedanje pri večerji. Pojeste lahko sadje, suho sadje ali nekaj črne čokolade z najmanj 70-odstotnim deležem kakava. Privoščite si lahko tudi desert iz zdravih sestavin. Pozimi malico pojejte med četrto in šesto uro popoldne, poleti pa med peto in sedmo uro.

4. Za večerjo si pripravite lahko hrano: ribe, nemastno meso in nekaj zelenjave. Zvečer ne jejte sladkorja, maščob in škroba.

5. Če želite shujšati, morate najprej poskrbeti za redne obroke. Med obroki ne prigriznite ničesar drugega, med njimi pa naj mine od tri do štiri ure. Tudi če vmes pojeste še tako majhen grižljaj hrane, to telo prepozna kot celovit obrok, zato aktivira inzulin in blokira izločanje encima lipaza, ki razgrajuje maščobe.