Vida Petrovčič, novinarka in televizijska voditeljica

Najprej delilna dieta

Vida najprej razkrije, da je shujšala po metodi Michella Montignaca, objavljeni v knjigi Jem, torej hujšam. Metoda temelji na uživanju hrane z nizkim glikemičnim indeksom, ki ji pravijo tudi delilna dieta. Hrana, ki ne sproža veliko inzulina, ne povzroča občutka lakote. "To je res preprosta finta," pravi Vida Petrovčič.

Odkar se sredi leta 2004 preučila to dieto, je v slabem letu shujšala za dvajset kilogramov, ker pa se diete drži še naprej, je izgubila še kak kilogram, kar se je najbolj poznalo pri garderobi. To je morala že nekajkrat zamenjati, kar jo je sicer stalo nekaj denarja, vendar Vida zatrjuje, da "jo kupovanje manjših oblačil veseli".

Telo ji je bilo hvaležno takoj, ko se je začela držati diete, in ker dela na televiziji, kjer je postavljena na ogled vsej javnosti, so to kmalu opazili tudi drugi.

Dieta prepoveduje štiri tako imenovane bele smrti, in sicer beli sladkor, belo moko, beli riž, čemur se ogiba tudi Vida, in belo sol, ki pa jo uživa v skromnih količinah. Velika sprememba v njeni prehrani je bila tudi popolna odpoved krompirju, saj je bila prej prava "krompirjevka". "Seveda prihaja do kriz, zlasti ko mi pade raven sladkorja v krvi, toda ko se telo navadi na nov režim prehranjevanja, sploh ni več težko.

Kako preživeti krizo?

Obstajajo različni načini. Na začetku je treba prelisičiti želodec, a tudi možgane. Meni je zelo pomagal jogurt z ovsenimi kosmiči, znano zdravo mašilo, ki daje občutek sitosti in ima obenem nizek glikemični indeks. Skratka telo prelisičiš tako, da ješ stvari, ki napolnijo želodec, a obenem ne redijo. Tudi skodelica čaja brez sladkorja je dober način, kako napolniti želodec." Zanimivo je, da je po odpovedi sladkemu in mastnemu okusu začela odkrivati povsem nove okuse in njihove odtenke. Vida kot mašilo priporoča tudi grenivko, ki je dobrega okusa in ima zelo malo kalorij.
Spomni se, da je včasih, ko je bila mlajša, lahko hitreje shujšala, nato pa je opazila, da kar na lepem ni mogla več shujšati tako hitro, kajti presnova se z leti upočasni.

Brez alkohola!

Pomemben del Montignacove diete je odpoved alkoholu, zaradi česar ta dieta velja za "nedružabno", skorajda samostansko. Vida je ves čas med ljudmi, precej tudi potuje, toda to dieto na Zahodu k sreči poznajo vsi, zato se ne čudijo, če človek ne pije alkohola. Vida se včasih pregreši s kozarčkom šampanjca, vendar se, kot pravi, organizem brez alkohola prenovi sam od sebe, "zaradi česar ne samo lažje shujšaš, temveč se preprosto pomladiš, zato ne potrebuješ niti plastične kirurgije".

Kakovostna zrela leta

Družba je pri hujšanju kritičen dejavnik; človeka na dieti spravlja v skušnjavo, zaradi česar je treba imeti veliko razumevanja okolice, "sploh pa sem že dovolj stara, da se ne dovolim motiti pri svoji odločitvi. V mlajših letih me je bolj zanimal videz, toda starejši ko si, bolj se ti zdi pomembno zdravje. Naj bodo leta, ki ti preostanejo, kakovostna in s čim manj zdravstvenimi težavami."

Korak za korakom

Shujšati je zahteven cilj, ki ga je Vida primerjala z vzponom na visoko goro. Če dvigneš pogled in vidiš, koliko poti je še pred tabo, se te lahko kaj hitro poloti obup. Hoditi je treba korak za korakom − in kar na lepem opaziš, da se ti ponuja že kar lep razgled. To je dolgotrajen proces, na hitro ne gre. Potrebni sta vztrajnost in odločenost, obenem pa je treba imeti ves čas pred očmi cilj.

Kuha zase

Za zajtrk navadno pojé ovsene kosmiče, kavo brez sladkorja. Malica grenivko, za kosilo pa ima zelenjavno juho, solato z olivnim oljem in veliko česna, malo mesa, za sladico pa sadje ali kos sira. Popije veliko vode in čaja. "Tudi prej nisem jedla veliko, vendar napačne stvari, kot sta krompir in meso, včasih tudi kakšno palačinko. Takrat sem jedla majhne porcije 'normalnih' kosil, zdaj pa 'nenormalne' porcije 'nenormalnih' kosil," se pošali Vida, ki doma kuha ločeno za svoje bližnje in ločeno zase.

Veliko poje presne hrane, obožuje fina zrna in semena: laneno seme, sončnične in bučne peške. Pogosto si pripravi tudi stročnice in ribe.

Hrana in spomini

"Zdi se mi, da se po hrani spomnimo, ali je bilo nekaj dobro ali slabo, najbrž drugače kot ljudje, ki so živeli v izobilju. Čeprav doma ni nikoli zmanjkalo hrane, je bil na hrani vedno velik poudarek, včasih še večji kot zdaj. Dom je tam, kjer sta miza, kjer ješ, in postelja, na kateri spiš."
Vida najraje jé z žlico, tudi solato, včasih tudi z golimi rokami: "Oče je vedno govoril, da si človek z nožem in vilicami koplje grob."