Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Prof. dr. Mario Poljak, dr. med., spec. klinične mikrobiologije, o HPV in cepljenju proti HPV


(stran 3 od 4)


Cepivo proti HPV je pravzaprav preventiva. Za zdaj se bomo lahko cepili samoplačniško, strokovna komisija pa načrtuje, da bo cepljenje v dveh do treh letih vključeno v nacionalno shemo cepljenj.
Res je, v Sloveniji bo za zdaj na voljo le samoplačniško cepljenje. Strokovna interdisciplinarna komisija za uvajanje cepiva bo v naslednjem koraku seveda naredila vse potrebne strokovne korake, da se cepljenje proti HPV čim prej vključi v nacionalni program cepljenja. Kljub temu osebno − ker nam v nacionalni program že vrsto let ne uspe vključiti niti tako zelo pomembnih cepiv, kot je cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu − zelo dvomim, da bodo pristojne službe cepivo proti HPV spoznale kot prioriteto. Ker bo učinek cepljenja proti HPV, zaradi posebnosti bolezni, viden šele čez 15 do 25 let, je za vsako dnevno politiko, ki odloča o programih cepljenja, cepivo proti HPV načeloma nezanimivo. Menim, da bi se pristojni organi morali čim prej jasno opredeliti do vključitve v nacionalni program cepljenja, saj utegnejo zavajajoče in na koncu neizpolnjene obljube marsikatero žensko odvrniti od trenutno edino možnega cepljenja, češ, "počakala bom, dokler ne bo cepljenja plačala država". Kaj pa, če se to sploh ne bo zgodilo?

Kaj pa varnost cepiva? Kaj zagotavlja njegovo varnost in učinkovitost, sploh v luči tega, da nekateri nasprotniki cepljenja opozarjajo, da cepivo povzroči okužbo?
Kot sem omenil, cepivo proti HPV v nobenem primeru ne more povzročiti okužbe, ker se v nasprotju z nekaterimi drugimi cepivi proti HPV ne cepimo z oslabljenim virusom, marveč z virusom podobnimi delci, ki ne vsebujejo virusne dedne snovi, zato cepivo niti teoretično ne more povzročiti okužbe. Po dosegljivih podatkih iz literature in zagotovilih proizvajalca je cepivo varno. V petih kliničnih raziskavah so cepivo v različnih državah po svetu preizkusili na več kot 11.000 osebah. Zaradi neželenih učinkov je bilo iz teh študij izključenih le 0,2 odstotka oseb. Podobno kot pri večini drugih cepiv so bili najpogostejši neželeni učinki: kratkotrajna občutljivost na mestu vboda, zvišana telesna temperatura, glavobol, rdečina, rahla bolečina in oteklina na mestu vboda. Ker gre za razmeroma novo cepivo, bomo varnost cepiva seveda redno in še posebno natančno spremljali tudi takrat, ko bo cepivo že v splošni rabi.

Ali lahko cepljenje negativno vpliva na učinkovitost obstoječih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu, ki temeljijo na citologiji?
Kot je splošno znano, je razvoj raka materničnega vratu možno preprečiti z zgodnjim odkrivanjem predrakavih sprememb. Redni ginekološki pregledi, ki obsegajo bris materničnega vratu, bolj znan kot test PAP, so pomembni zaradi pravočasnega odkrivanja in zdravljenja predrakavih sprememb, čeprav z njimi niti v državah z najučinkovitejšimi sistemi ni možno preprečiti pojava vseh primerov raka materničnega vratu.

Ker štirivalentno cepivo ščiti le pred boleznimi, ki jih povzročajo genotipi HPV-6, HPV-11, HPV-16 in HPV-18 (približno 70 odstotkov primerov raka materničnega vratu in 95 odstotkov primerov genitalnih bradavic), ne ščiti pa proti okužbi z drugimi genotipi HPV, ki povzročajo podobne bolezni, je treba nenehno ponavljati, da cepljenje proti HPV z obstoječim cepivom ni zamenjava za presejanje raka materničnega vratu. Zato je treba pri cepljenih posameznicah testiranje PAP izvajati v enakem obsegu in enako kot pri necepljenih. Torej so redni ginekološki pregledi in odvzemi brisov materničnega vratu nujni tudi pri cepljenih ženskah, tako kot doslej!
Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd