Sterilizacija-trajna rešitev za posebne primere

  • NN
  • petek, 26. november 2010
Mojca Demšar, dr. med., spec. ginekologije
Mojca Demšar, dr. med., spec. ginekologije (Foto: Diana Anđelić)

Prej za moške kot za ženske

Sterilizacija je poseg, ki trajno reši vprašanje kontracepcije in je obenem ena od najzanesljivejših oblik preprečevanja nosečnosti. Ginekologinja Mojca Demšar paru, ki se je odločil za to metodo kontracepcije, vedno pove, da je bolje, če se za sterilizacijo odloči moški, saj je postopek zanj znatno lažji in preprostejši. Pri moški sterilizaciji, imenovani vazektomija, anestezija ni potrebna − poseg opravijo ambulantno, vse skupaj pa traja manj kot 15 minut. Sterilizacija je pri ženskah bolj zapleten poseg, ki poteka v anesteziji, ženska pa mora ostati v bolnišnici dva dneva.

Meja 35 let

Zakon je enak, ko gre za oba posega: starostna meja je vsaj 35 let, obvezna je čakalna doba pol leta. Posvet pri psihologu ni potreben, zadostuje vložiti zahtevek pri socialni delavki (Babiška šola na Šlajmerjevi 3 v Ljubljani).

Pretežno ženske

V Sloveniji se za sterilizacijo odločajo pretežno ženske. Med njimi je največ takšnih, za katere je to zadnji izhod, saj druge oblike kontracepcije zanje niso primerne. Poseg je možno opraviti takoj po 35. letu; ženske, ki se za to odločijo hkrati s carskim rezom, so razmeroma mlade. Za sterilizacijo se zanimajo tudi starejše, vendar se pogosto primeri, da zanjo zaprosijo, vzamejo napotnico, se prijavijo, dobijo datum, vendar pozneje ne pridejo na operacijo. To priča o tem, da ta poseg spremlja precejšnja mera psihične zmede. Veliko ljudi namreč še vedno povezuje sterilizacijo z ugašanjem spolne želje, kar seveda ne drži, ker v telesu še vedno potekajo hormonski ciklusi.

Medicinski razlogi

Za sterilizacijo obstaja tudi medicinska indikacija, in sicer za ženske, ki nimajo druge izbire. Pri ženski s previsokim krvnim tlakom, ki je predebela in ne more jemati kontracepcijskih tablet, materničnega vložka pa ne prenaša ali pa ji izpade, je to medicinska indikacija za sterilizacijo. V takšnem primeru na poseg ni treba čakati pol leta, ampak sterilizacijo opravijo takoj, denimo ob splavu, kar mora komisija seveda predhodno odobriti. Včasih je bila sterilizacija medicinsko indicirana tudi pri drugem carskem rezu, da ne bi prišlo še do tretjega. Toda zdaj so šivalni materiali veliko boljši, brazgotine pa čvrstejše, lepše in trpežnejše, vse to pa ženski omogoča tudi več nosečnosti, če tako želi.

Temeljita presoja

Dr. Mojca Demšar se je v svoji praksi srečala tudi s primeri, ko so ženske zaradi sterilizacije doživele psihične težave. »Neka ženska, stara je bila več kot štirideset let in je že imela otroke, se je odločila za sterilizacijo po drugem carskem rezu, vendar je poseg obžalovala. V Sloveniji ni bilo veliko takšnih, ki bi se opogumili na novo vzpostavljati prehodnost jajcevodov, vendar smo po prizadevanju našli zdravnico v Novem mestu, ki bi bila pripravljena opraviti poseg. Pacientka se naposled ni odločila za povratno operacijo, saj se je zavedala, da gre za hud in tvegan poseg. Kljub vsemu ji je bilo žal, da se je odločila za sterilizacijo. Prav temu je namenjenih tistih šest mesecev čakanja: da ljudje temeljito pretehtajo svojo odločitev in se zavedajo, kaj nameravajo storiti.«
Sterilizacija kot oblika zaščite pred neželeno nosečnostjo v Sloveniji ni tako pogosta, nadvse priljubljena pa je v ZDA, kjer prevladuje pri moških (več kot tretjina) in pri mlajših ljudeh.
Zadnjih pet let je v Sloveniji na voljo dobra alternativa za sterilizacijo, in sicer maternični vložek mirena, pravi dr. Mojca Demšar, sicer pa je ni.

Ni nepovratna metoda


Včasih je sterilizacija veljala za dokončno in nepovratno metodo, vendar zdaj ni več tako, saj je tudi po sterilizaciji nosečnost še vedno možna, in sicer z biomedicinsko pomočjo. Zdaj je možno moškemu vzeti semenčice iz mod, ter v laboratoriju dozoreti in oploditi jajčece, spet v epruveti.

Svetlana Novak

Svetlana Novak diplomirana medicinska sestra

Postavi vprašanje

Jurica Ferenčina

Jurica Ferenčina dr. med. spec. družinske medicine

Postavi vprašanje

Petra Može

Petra Može univ. dipl. soc. del.

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki