Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kakšne možnosti ima ženska pri porodu?

Posluh za porodnico?

Neka ženska je napisala hvalospev moškemu v beli halji, ki je v porodni sobi sedel poleg nje. Znal ji je prisluhniti, pokazal je iskreno zanimanje za vse, kar se ji je dogajalo med porodom. Na veliko presenečenje je mamica pozneje odkrila, da je bil gospod "samo" elektrotehnik, ki je skrbel za nemoteno delovanje naprave za nadzor ploda. Ali je sploh pomembno, kdo je bil?
"Moč vseh medicinskih in alternativnih sredstev za lajšanje bolečin ter tehnik in položajev rojevanja zvodeni, če osebje nima časa, da bi prisluhnilo porodnici in ji omogočilo njej najustreznejšo obliko poroda. Ženska nemalokrat potrebuje samo pomirjajočo navzočnost človeka, ki mu zaupa; prijazna beseda, topel pogled, božanje po roki," menita prim.dr. Vasilij Cerar, ginekolog in porodničar iz Porodnišnice Ljubljana, in prof. dr. Marjan Pajntar, ginekolog, porodničar in psiholog v pokoju, sicer pa utemeljitelj psihosomatskega pristopa v slovenskem porodništvu.

Nosečnost in porod ženski podelita pečat brez primere. Pred stoletji, ponekod pa pred desetletji ali celo še danes je uspešno donositi otroka, po možnosti moškega spola, največja ali edina naloga, s katero ženska šele dobi vlogo v družbi ali v patriarhalni družini. Samo tukaj je moški nikoli ni mogel in je tudi ne bo mogel nadomestiti. Čeprav je sled takšnega razmišljanja še vedno opazna - na nek način pri porodnicah, ki s podrobno razlago porodnih bolečin sebi in drugim dokazujejo, da so opravile pomembno nalogo -, je na drugi strani medicinska znanost tako napredovala, da so porodi zdaj občutno krajši in manj boleči, poleg tega je zanemarljivo malo tragičnih izidov za otroka ali mater. Hkrati se bliskovito uveljavljajo alternativne, naravnejše tehnike rojevanja, h katerim prištevamo prav vse položaje, ko ženska ne leži, in naravnejše tehnike lajšanja bolečin. Za uveljavitev številnih možnosti in želja porodnic pa bi porodnišnice morale zaposlovati dovolj strokovnega osebja, da bi prav vsaka ženska ves čas poroda imela ob sebi nekoga, ki bi prisluhnil njenim željam o malce "drugačnem" položaju ali tehniki lajšanja bolečin. Vemo, da v marsikateri slovenski porodnišnici porodnice tega ne morejo pričakovati.

KAKŠNI NAČINI ROJEVANJA SO NA VOLJO PRI NAS?

Znano je, da si ženska med rojevanjem instinktivno želi poiskati položaj, ki je zanjo najudobnejši, takšen, da jo bo najmanj bolelo. Nekatere si bolečine olajšajo tako, da med popadki ležijo na boku, drugim je lažje, če med popadki sedijo, čepijo ali klečijo, tretjim bolečina popusti med hojo. Tukaj pa že nastopijo prve težave. "Položaji rojevanja so prirejeni izključno osebju," pravi prim. dr. Vasilij Cerar, ki prav nič ne skriva, kaj so dogaja po porodnišnicah: "Četudi hoče porodnica sesti, ji bo marsikatera babica brž velela, naj leže in naj poroda ne poskuša voditi na svojo roko. V Celju so nekoč rojevale tudi ženske iz Hrvaške, ki so dobesedno ušle iz postelje, da bi rodile čepe, babice pa so jih, kajpak, pošiljale nazaj v posteljo."
Toda nekatere porodnice se o okoliščinah poroda odločijo že na začetku nosečnosti ali še prej.

Porod v vodi
Zanimanje za porod v vodi ali v vodo se je zelo povečalo v minulem desetletju. V zadnjih nekaj letih je porodov v vodi pri nas precej manj. V bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna, ki za zdaj edina v Sloveniji ponuja možnost takšnega poroda, je tako rodilo samo kakih 3 odstotke porodnic. "Menim, da zanimanje upada na račun epiduralne analgezije, za katero se je letos odločilo kar 25 odstotkov porodnic, v primerjavi z lanskimi 14 odstotki," pravi direktorica Alenka Pleško Mlakar, dr. med, specialistka anesteziologije.

Porod v vodi je zaživel, ker naj bi bil otroku zaradi prijetno tople vode prihranjen šok ob stiku z novim okoljem. V vodi namreč otrok zgolj zamenja eno tekočino z drugo. Dokler babica ali mati otroka ne vzame iz vode, lahko diha prek popkovine, ko pa popkovino prerežejo, je njegov stik s svetom že lažji. Voda predvsem blaži materine bolečine, saj ob podpori vsega telesa sprošča mišice in posledično pospeši počasen porod. Nekateri zdravniki so prepričani, da je blagodejen učinek vode tudi v tem, da zmanjša verjetnost nastanka raztrganin.

Pred leti so porodu v vodi, zlasti po tistem, ko sta v Angliji pri tem umrla dva dojenčka, začeli nasprotovati, saj navsezadnje res obstaja nevarnost, da otrok vdihne vodo v pljuča. Gre torej za zahteven porod, ki ga mora voditi posebej za to usposobljena babica ali zdravnik. "Toda pri strokovnem vodstvu ni mogoče, da bi prišlo do zapletov, seveda pa velja opozoriti, da se za porod v vodi lahko odloči samo zdrava nosečnica, pri kateri je nosečnost potekala normalno," pravi Alenka Pleško Mlakar, dr. med., in doda, da pri njih še nikoli ni prišlo do okužbe pri porodu in tudi ne do zapletov pri otroku. Če nameravate roditi v vodi, se morate oglasiti v postojnski porodnišnici mesec dni pred porodom. Za porod boste odšteli 35.000 tolarjev.

Porod doma
Velika večina žensk v Evropi rodi v porodnišnicah, samo v dveh državah se rodi doma več kot 5 odstotkov otrok; na Nizozemskem rodi doma približno 30 odstotkov porodnic, vendar tudi ta odstotek rahlo pada, pri čemer velja poudariti, da imajo Nizozemci eno od najmanjših umrljivosti mater in otrok pri porodu. Za tradicionalne porode doma imajo natančno izdelana merila, točno vedo, katera nosečnica lahko ostane doma in katera mora v porodnišnico. Takoj za Nizozemsko je nekdanja Jugoslavija z 29 odstotki žensk, ki so rodile doma, vendar z eno najvišjih umrljivosti mater in otrok pri porodu. "Menim, da so nekateri alternativni skrajneži pozabili, zakaj smo porode preselili v porodnišnico. Poti nazaj preprosto ni. Za žensko in otroka je najvarnejši porod v porodnišnici, kjer je vedno na voljo strokovno osebje, v okviru porodnišnice pa bi morali poskrbeti za čim večjo domačnost," pravi prim. dr. Vasilij Cerar. Porodov doma v Sloveniji tako rekoč ni, razen če otrok prehiti mater na poti v porodnišnico. "Prav sinoči je neka ženska rodila doma, ker jo je porod presenetil," še pove prim. dr. Vasilij Cerar.

Porod čepe
Prof. dr. Marjan Pajntar je bil prvi pri nas, ki je dokazal, da je pokončna drža matere pri porodu dobrodošla zanjo in za otroka. Plastični stolček, nekateri mu pravijo pručka, je pripeljal iz Nizozemske, na njem je v osemdesetih letih rodilo več sto žensk, po profesorjevi upokojitvi pa pručka v porodnišnici, žal, bolj ali manj sameva. Zakaj je porod na pručki boljši od ležečega? Ženska zaradi vpliva težnosti lažje iztisne otroka, trebušne mišice so med rojevanjem razbremenjene, prav tako izčrpane mišice maternice. Težnost prispeva tudi k učinkovitejšim popadkom, ti so manj boleči in se pojavljajo v večjih razmikih, porod pa je posledično znatno krajši. Otrok ne pritiska na aorto in spodnjo zbiralno veno - kar se dogaja, če mati leži na hrbtu -, zato je bolje preskrbljen s krvjo in kisikom. Porodnica na pručki lažje diha, kajti med navpičnim porodom je porodni kanal raztegnjen, zato otrok lažje zdrsne skozi medenični obroč, medtem ko se mora pri porodu leže celo zriniti navzgor, da bi se prebil na svet. Pri takšnem porodu je zaželeno, da ženska v prvi porodni dobi hodi oziroma si poišče položaj, ki je zanjo najudobnejši in najmanj boleč, druga porodna doba pa naj bi se sklenila na pručki. Zakaj je po upokojitvi prof. dr. Marjana Pajntarja rojevanje čepe manj priljubljeno, čeprav so bile ženska z rezultati zelo zadovoljne? "Najbrž ni treba poudarjati, da ležeči položaj najbolj ustreza babicam in porodničarjem, saj tako najlažje nadzorujejo plod in mater, pa tudi odločijo o prerezu presredka. Toda tudi ko gre za prerez presredka, obstajajo načini priprave na porod, denimo s toplimi obkladki ipd. V Veliki Britaniji, kjer to izvajajo, je epiziotomij veliko manj kot pri nas," pravi prof. dr. Marjan Pajntar. V Porodnišnici Ljubljana je še na voljo možnost poroda na pručki, vendar se porodnice zanj, žal, ne odločajo v velikem številu, saj z njim niso dovolj seznanjene, poleg tega jih k temu ne spodbujajo dovolj.

Porod sede ...
... izvajajo tako rekoč v vseh porodnišnicah, saj so tudi porodniške postelje oblikovane tako, da je mogoče zadnji del postelje dvigniti. Pri porodu sede se otrok prebija vsaj skozi ravno porodno pot (in ne navpično kot pri ležečem položaju), zato je porod lažji tako za porodnico kot za otroka.

Porod kleče
Tudi klečanje olajša bolečine v križu, saj otrokovo težo preusmeri naprej. Veliko porodnih postelj ima dva dela, enega je mogoče znižati, drugega pa zvišati, tako da lahko nosečnica poklekne kar na postelji.

Porod na vseh štirih
Tudi ta položaj olajša bolečine v križu. Koristen je predvsem za ženske, ki so se pri prejšnjih porodih raztrgale ali se želijo izognili prerezu presredka. Če se bitje otrokovega srca upočasni, ta položaj lahko uporabijo, da se poveča pritok krvi k maternici in otroku. Temu položaju je podobno tudi ležanje na kupu blazin s prsnim košem navzdol.

Ležanje na boku
Ta položaj zmanjša bolečine pri popadku, saj ženska med popadki lažje počiva in zmanjša pritisk na presredek. Nosečnica mora nujno ležati na boku tudi v primeru epiduralne analgezije.

Opora za noge
Dandanes oporo za noge uporabljajo samo v primeru vakuumskega ali kleščnega poroda, četudi nekatere nosečnica pravijo, da so jim stremena za oporo celotnih nog pomagala ves čas poroda.

LAJŠANJE PORODNIH BOLEČIN

Popadki so pri različnih ženskah različno boleči. Mnoge ženske pravijo, da je bolečina nekoliko popustila takoj, ko so pomislile, da je porodna bolečina usmerjena; telo se trudi odpreti maternični vrat in potisniti otroka skozi porodni kanal. Druge pravijo, da je bolečina pojenjala, če so se vsaj malce osredotočile na to, kaj se med porodom dogaja otroku; gotovo mu ni lahko, ko skuša prilesti iz ozkega porodnega kanala. Babice pravijo, da je pri porodu zelo dobrodošlo tudi malce razumevanja.
Prof. dr. Marjan Pajntar pravi, da porod najslabše prenašajo ženske, ki prevzamejo vlogo pasivne bolnice - mimogrede, ležeči položaj jim to dobro omogoča. Težje rodijo tudi ženske "menedžerskega" tipa, ki menijo, da morajo vse nadzorovati, zaradi česar niso sproščene. Toda ne glede na to, kakšna je osebnost porodnice - vsaka se med porodom počuti osamljena. Zaradi številnih naprav, ki spremljajo stanje ploda in matere, je pogosto tudi prestrašena, čeprav ji dopovedujejo, da naprave ne pokažejo nič napačnega. "Če toži o bolečinah, dobi kako injekcijo, masko na nos, nato pa je spet sama," piše prof. dr. Marjan Pajntar v knjigi Nosečnost in vodenje poroda.

 "Kljub pomanjkanju denarja bi morali skrbeti za to, da bi bilo v naših porodnišnicah dovolj dobro stimuliranih, odprtih ter prijaznih babic in zdravnikov, ki bi bili pri porodnicah večino poroda. Babic in zdravnikov, ki bi morali razumeti potrebe in želje porodnice, njene strahove, bojazni in težave, ki ne bi gledali nanjo vzvišeno," pravi profesor. V Dublinu na Irskem, kjer so porodi med najkrajšimi v Evropi, so včasih ženski ob sprejemu v porodnišnico dodelili babico ali študenta medicine, ki je bil ob njej, dokler ni rodila - ne glede na to, kako dolg je bil porod. Prav to, da se babice ob izteku delovnega časa zamenjajo, najbolj moti naše porodnice, "toda opaziti je že, da si ženske babico in zdravnika ali zdravnika naročijo po zasebni poti," pravi prim. dr. Vasilij Cerar. Seveda je lahko med porodom ženski veliko pomoč in uteho otrokov oče, morda pa bi morali razmišljati, da bi, če oče ni navzoč, bila ob ženski prijateljica, sorodnica, ki bi bila skupaj z osebjem pomemben psihološki element lajšanja bolečin. Znana irska porodničarja, O'Driscoll in Meagher, pravita, da na zmanjševanje porodne bolečine vplivajo štirje dejavniki: pravilna vzgoja (mati ustrezno predstavi porod deklici), ustrezna oskrba navzočih, ki porodnici posvečajo dovolj pozornosti, ter skrajševanje poroda in blaženje bolečin z analgetiki. Zdaj pa navedenemu dodajamo še nefarmakološka, naravnejša sredstva za lajšanje bolečin.


Narkotiki in pomirjevala
Narkotike vsake tri do štiri ure vbrizgajo v žilo ali v mišice zadnjice/stegna, na voljo pa so tudi v obliki svečke. Sicer dobro blažijo bolečine, vendar utegnejo depresivno učinkovati na mamo in otroka; včasih je otrok po porodu bolj zaspan in nekoliko težje diha. Pri nas največ uporabljajo Dolantinol, Tadol in Tramal. Pomirjevala v porodništvu uporabljajo manj kot drugod po Evropi.

Inhalacijski analgetiki
Mešanico dušika in kisika pri nas uporabljajo vse manj, kajti porodničarji pravijo, da pri ženskah pogosto povzroča slabost, zaradi česar je potiskanje med popadki šibkejše.

Epiduralna analgezija
Zdravilo, vbrizgano po drobnem katetru v hrbtenični kanal zunaj poteka hrbteničnega mozga, je zelo učinkovito. Porodnice postopek ocenjujejo nadvse ugodno. Toda takšen postopek zaradi možnih hujših, čeprav redkih zapletov zahteva dobro znanje anesteziologa. V Sloveniji, kjer v vseh porodnišnicah anesteziolog ni nenehno na voljo, epiduralno analgezijo uporabljajo razmeroma redko. "Menim, da bi lahko epiduralno analgezijo izvedel tudi porodničar, ki bi opravil ustrezno šolanje in urjenje z najmanj 200 šolskih primerov," meni prim. dr. Vasilij Cerar.

Elektrostimulacija
Naprava na baterije z elektrodami, ki jih porodnica z lepljivimi blazinicami prilepi na telo, zmanjšuje sporočila o bolečinah, ki jih telo pošilja v možgane, obenem pa spodbuja nastajanje endorfinov. Žal ta naprava ni na voljo v vseh slovenskih porodnišnicah.

Toplotna stimulacija
V svetu zelo, pri nas pa manj uporabljana tehnika polaganja toplih obkladkov na spodnji del trebuha, dimlje in presredek ter ledeno hladnih obkladkov na dno hrbta in črevesno odprtino.

Masaža
V rabi je veliko metod, vse pa vzdražijo receptorje v koži, ki svoje vzburjenje veliko hitreje pošiljajo v hrbtenični kanal, kot pa potujejo bolečinska vzburjenja.

Akupunktura in akupresura
Ti metodi, ki ju v kitajski medicini uporabljajo že tisočletja, nastopata v porodništvu skupaj z različnimi drugimi tehnikami. Bolj razširjena sta akupresura oziroma masaža in pritiskanje na akupunkturne točke.

Joga
"Nosečnost in porod sta obdobje v življenju, ko nam lahko poznavanje lastnega telesa, zmožnost umiritve in koncentracije pekel spremenijo v raj. Tako telesna kot duhovna pripravljenost nosečnice sta znana dejavnika, ki pomembno vplivata na porodno izkušnjo, žensko samopodobo, a tudi na varen porod in zdravega novorojenčka. Joga - redno izvajanje sproščanja, asan ter posvečanja sebi in še nerojenemu otroku - ima lahko čudovite učinke, saj poleg naštetih dobrih lastnosti izkorišča hormonske spremembe v telesu, ki mehčajo vezi in tako telo pripravljajo na prehod otroka skozi porodni kanal. Seveda nosečnost zahteva večjo previdnost, zato je pomembno biti seznanjen z vajami, ki jih zdrava nosečnica lahko izvaja popolnoma varno," je o pomembnosti joge za nosečnost in porod zapisala Špelca Hleb Babič, gonilna sila društva Štorklja, svetovalka za dojenje in prva Slovenka, ki je opravila zahtevni mednarodni izpit za diplomirano mednarodno laktacijsko svetovalko (IBCLC).

Druge tehnike
Poznamo še tehnike, ki prek možganov zavirajo vstop dražljajev v hrbtni mozeg. Te predpostavljajo poučevanje nosečnice o poteku poroda in o tem, kaj lahko pričakuje. "Žal je tako, da so nosečnice - najbolj sugestibilna ciljna skupina - veliko dojemljivejše za negativne informacije o tem, kako porod boli, premalo pa prisluhnejo prijetnim zgodbam in spodbudnim navodilom v materinski šoli," je opazil prim. dr Vasilij Cerar. Nosečnica naj bi pred porodom in med njim razpolagala s samozaupanjem in optimizmom. Kot smo že dejali, so za to pomembni čustvena podpora, udobno okolje in navzočnost ljubljenih oseb. Pri tem pa ji lahko dobro denejo tudi nekatere sprostitvene tehnike in hipnoza.

SPROSTITVENE TEHNIKE IN HIPNOZA

Usmerjanje pozornosti
Poznamo veliko tehnik, ki preusmerjajo pozornost porodnice in tako zmanjšujejo bolečino. Pri nas je najbolj znana metoda, pri kateri porodnica med popadkom usmerja pozornost na dihanje. Znane so tudi metode, pri katerih si nosečnica nekaj živo predstavlja ter se skuša skoncentrirati na različne vidne, slušne in taktilne spodbude. To so aktivne metode. Poznamo še pasivne metode, ko ženski predstavljajo televizijski program ipd.

Glasba in avdioanalgezija
Slušna stimulacija - seveda takšna, ki porodnici ugaja - je učinkovita, če je dovolj glasna. Glasba sprošča endorfine, občutek bolečine se zmanjša. Če porodnico glasba spominja na prijetne dogodke, jo sprošča in vpliva tudi na druge oblike obnašanja, denimo na ritmično dihanje.

Hipnoza
V zahodnem svetu so jo v porodništvu začeli uporabljati na začetku minulega stoletja. Hipnoza je spremenjeno stanje zavesti, v katerem se zelo poveča sugestibilnost. V hipnozi človek doseže telesno in umsko sprostitev, globljo, kot jo lahko doseže v budnem stanju. Poveča zmožnost koncentracije, doseže zmožnost spremenjenega zaznavanja, poveča ali zmanjša možnost spominjanja, pridobi zmožnost nadziranja sicer nekontroliranih fizioloških funkcij, kot so krvni tlak, krvni pretok in bitje srca, pridobi toleranco za logične nesmisle ... V novejšem času pri porodu uporabljajo hipnozo v obliki avtohipnoze in posthipnotičnih sugestij. Navzočnost hipnotizerja ob porodni postelji je redkejša, pravzaprav izvajajo hipnozo zelo redki porodničarji iz ljubljanske porodnišnice, med njimi prim. dr. Vasilij Cerar, vsi pa so učenci velikega učitelja hipnoze, prof. dr. Marjana Pajntarja.

"Danes, ob pomanjkanju kadrov, nosečnico priučimo avtohipnoze, tako da lahko med porodom zapade v hipnotični trans in zmanjša zaznavanje bolečine," pravi prim. dr. Vasilij Cerar. Tehniki, ki jih uporabljajo, sta sprostitev ter vizualizacija - porodnica si lahko predstavlja, da je brez bolečin, da si daje anestezijo roke, ki se razširi na različne dele telesa ... Nekateri hipnotizerji gradijo na posthipnotičnih sugestijah. Z njihovo pomočjo nosečnica odpravi strah pred porodno bolečino in težavami poroda ter spremeni razlago porodnih krčenj maternice. Porodnice so sproščene, brez strahu in v srečnem pričakovanju. Zakaj metoda, nad katero je bilo v šestdesetih in sedemdesetih letih toliko navdušenja, nima več privržencev med porodničarji? "Ker jim to pomeni izgubo časa," je kratek in jasen prof. dr. Marjan Pajntar. "Za hipnozo si je treba vzeti ogromno časa, treba je spoznati nosečnico in vedeti, kaj jo bo najbolj sprostilo. Če nosečnica rojeva ponoči, je treba k njej sredi noči. Jaz sem bil entuziast in sem hodil v porodnišnico tudi ponoči, današnjim porodničarjem pa, razumljivo, manjka motivacije. Dobro bi bilo, če bi porodničar priučil žensko sprostitvenih tehnik. V dobro pomoč nosečnicam je bila tudi kaseta, ki sem jo pripravil in izdal pri Zdravju, zdaj pa, žal, nič takšnega ni v prodaji," pravi prof. dr. Marjan Pajntar.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

porod , nosečnost , hipnoza , naravni porod , porodnica , rojstvo , nosečnica

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.