Katere so najpomembnejše novosti oziroma poudarki s konference o HPV v Montrealu?
Poleti je v Montrealu potekala 26. mednarodna konferenca o papiloma virusih, med katere štejemo tudi humane viruse papiloma (HPV). Udeležencev vsakoletne konference je vse več, saj se krepi pomen dognanj, povezanih s HPV. Morda bi letošnjo konferenco o HPV lahko povzeli z besedami profesorja Eduarda Franca iz Kanade, ki je dejal: "Začenja se novo obdobje."

Vse več je potrditev o vlogi HPV pri nastanku ne le predrakavih sprememb in raka materničnega vratu, temveč tudi drugih rakov (rak zunanjega spolovila in nožnice pri ženskah, rak zadnjika in rak grla) ter nekaterih nerakavih bolezni (genitalne bradavice, respiratorna papilomatoza). Do novih dognanj je prišlo na številnih področjih, obsegajo pa nastanek in razvoj okužbe s HPV, pomen posameznih tipov HPV (predvsem HPV 16 in HPV 18) pri nastanku bolezni, pomen in način delovanja protiteles pri preprečevanju bolezni po naravni okužbi in po cepljenju, dolgoročna učinkovitost cepiv proti HPV in številna druga pomembna vprašanja.

Ali so bile predstavljene kake ključne novosti na področju metod preprečevanja okužbe ter zdravljenja zapletov, ki jih povzroči virus HPV?
Pomembna novost je, da je cepljenje dokazano najučinkovitejša metoda preprečevanja večine okužb s HPV. Novost je tudi, da cepivi učinkovito omejita okužbe z nekaterimi drugimi najpogostejšimi tipi HPV, ne le s HPV 6/11/16/18 kot v primeru štirivalentnega cepiva ali HPV 16/18 kot v primeru dvovalentnega cepiva.

Vse več podatkov pravi, da ne le zdravljenje, temveč tudi odkrivanje (številne biopsije) sprememb, denimo hujših predrakavih sprememb materničnega vratu, prinaša posledice, predvsem zaradi poškodbe materničnega vratu, to pa lahko pripelje do enkrat do dvakrat večjega tveganja za prezgodnji porod in carski rez.

Predstavljeni so bili številni podatki o zanesljivosti novih metod za odkrivanje kronične okužbe s HPV, denimo določanja označevalca p16, genotipizacije HPV … Odkrivanje žensk, pri katerih je tveganje za nastanek predrakavih sprememb večje, je pomembno, saj omogoči hitro ukrepanje z manjšimi posledicami, na drugi strani pa manj pogoste preglede pri ženskah, pri katerih tega tveganja ni.

Ali so že na voljo prvi rezultati primarne preventive oziroma cepljenja proti HPV? So bile predstavljene kake izkušnje drugih držav? Zasledila sem namreč podatek, da se je v ZDA in Avstraliji delež genitalnih bradavic po uvedbi cepljenja zmanjšal skoraj za četrtino. Ali obstajajo podatki za Slovenijo oziroma kdaj jih lahko pričakujemo?
Ali deklice pri enajstih, dvanajstih letih cepiti ali ne, sploh ni več vprašanje. Veliko razprav je bilo namenjenih organizaciji izvajanja cepljenja. Številne države so cepljenje deklic že vključile v redni program cepljenj, ki je za starše brezplačen, torej podobno, kot smo storili v Sloveniji. Dejstvo je, da 80-odstotna ali višja precepljenost deklic pomembno zmanjša možnost širjenja okužbe med spolno aktivnimi mladimi pari, zato si je treba s primerno organizacijo, pri kateri je ključna dobra seznanjenost staršev o učinkovitosti in varnosti cepljenja, nujno prizadevati za ta cilj. Najnovejši podatki o precepljenosti (prvi odmerek cepiva) – Združeno kraljestvo: 88 %, Avstralija: 64 do 82 %, Kanada: 55 do 85 %, ZDA: 37 %.

Slovenija se s 55-odstotno precepljenostjo uvršča na sredino, kar je dober podatek. Tudi pri nas že pripravljamo ukrepe za izboljšanje precepljenosti. Na konferenci je bila sprejeta naloga in tudi dolžnost mednarodnih organizacij, da omogočijo širitev cepljenja v manj razvite in nerazvite države, v katerih zaradi bolezni, povezanih s HPV, zboli največji delež ljudi.

Na konferenci so bili prikazani tudi prvi izsledki o učinkovitosti štirivalentnega cepiva pri preprečevanju genitalnih bradavic. V Avstraliji se je po letu 2007, ko je bilo uvedeno cepljenje, pojavnost genitalnih bradavic pri ženskah, mlajših od 28 let, zmanjšala za dve tretjini, pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, pa za polovico.