Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Vse o virusu papiloma


(stran 5 od 8)



Kdaj testa HPV ne uporabljamo?

Testa HPV ne uporabljamo v primerih, ko že s samim testom PAP zanesljivo odkrijemo prisotnost predrakavih sprememb materničnega vratu. Seveda sta tudi v teh primerih za ovrednotenje teh sprememb potrebni kolposkopija in biopsija materničnega vratu. Testa HPV ne uporabljamo pri moških. Zaradi odvzema brisa za test HPV s tanke kožne površine penisa pri moškem je izvid testa HPV nezanesljiv in povečini negativen, čeprav so HPV prisotni.

Ali lahko ta virus povzroča tudi druge oblike raka na rodilih?

Ponovno je treba poudariti, da je rak materničnega vratu ali katerikoli drugi rak zelo redka komplikacija okužbe s HPV. Čeprav že nekaj časa vemo, da HPV ključno vplivajo na nastanek raka materničnega vratu, pa najnovejše raziskave kažejo tudi na povezavo z nastankom raka zadnjika ali analnega raka pri moškem. Z delovanjem HPV povezujemo tudi rak zunanjega spolovila in nožnice pri ženski in penisa pri moškem. Prav tako naj bi bili s HPV povezani nekateri raki žrela ustne votline in tonzil. Pri bolnikih, okuženih s HIV, so okužbe s HPV in nastanek raka, povezanega s HPV, pogostejši.

Najbolj raziskane so spremembe, ki jih povzročajo visokorizični HPV na celicah materničnega vratu. Spremembe potekajo več let, tudi od 10 do 20 let, od blagih do hujših predrakavih in le v izjemno redkih primerih, če teh predrakavih sprememb ne bomo odkrili in zdravili, tudi do raka materničnega vratu. Predrakave spremembe materničnega vratu imenujemo tudi cerviko-intraepitelijske spremembe ali s kratico CIN. Glede na stopnjo patoloških sprememb jih označujemo s CIN 1, 2 ali 3, pri tem je CIN 3 najhujša predrakava sprememba. Pomembno je vedeti, da tveganje za nastanek raka materničnega vratu, poleg okužbe s HPV, povečujejo tudi kajenje, nekatera kronična vnetja rodil in okužbe s HIV.

Na drugi strani se moramo zavedati, da predrakave spremembe, ki jih povzročajo HPV, zlahka odkrijemo že z enostavnim in nebolečim odvzemom brisa materničnega vratu, to je s testom PAP. Zato je mogoče opredeliti delovanje HPV tudi tako, da nekateri HPV povzročajo patološke izvide testa PAP. Ženske bi morale vedeti in se zavedati, da storijo zase največ, ko z rednimi pregledi pri ginekologu in odvzemi brisov materničnega vratu ali testi PAP uspešno pripomorejo k odkrivanju in zdravljenju predrakavih sprememb materničnega vratu in s tem preprečevanju raka materničnega vratu. S stališča uspešnega in učinkovitega odkrivanja in preprečevanja raka materničnega vratu, ki nam ga nudita test PAP, kot osnovna preiskava, in test HPV, kot dopolnilna diagnostična preiskava, je samo okuženost s HPV drugotnega pomena. In tudi za okuženost z visokorizičnimi HPV velja, da v večini primerov okužba spontano mine in ne pušča posledic.

Kako je razširjen v Sloveniji?

Pri rednih ginekoloških pregledih je bilo ugotovljeno, da so pri zdravih ženskah v Sloveniji na materničnem vratu najpogostejši HPV 16, 31, 58, 33, 53, 18, 6 in 56.

Pri ženskah z rakom materničnega vratu je bil HPV 16, podobno kot drugje po svetu, najpogostejši HPV. Razporeditev drugih najpogostejših HPV pa je bila drugačna. Drugi najpogostejši HPV je bil HPV 58, kar do sedaj ni bilo ugotovljeno v nobeni od evropskih držav.

HPV 58 je tudi najpogostejši HPV pri ženskah z začetnimi predrakavimi spremembami materničnega vratu v Sloveniji, to prav tako kaže na svojevrstno posebnost Slovenije. Sledijo mu HPV 53, 31 in 16.
Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd