Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Vse o virusu papiloma


(stran 4 od 8)



Kaj, če sem noseča in imam genitalne bradavice?

Med nosečnostjo genitalne bradavice pogosto rastejo hitreje kot pri ženski, ki ni noseča. Točnega vzroka, zakaj, ne vemo. Domnevamo, da je vzrok v zmanjšani odpornosti ali pa morda v zvišani koncentraciji hormona progesterona. Če se bradavice med nosečnostjo močno povečajo, jih je najprimerneje odstraniti z zamrzovanjem ali kirurško. Zelo redko zaradi obsežnosti in velikosti genitalnih bradavic porod ni mogoč po običajni, vaginalni poti, ampak je zaradi tega treba napraviti carski rez.

Kako okužbo odkrivamo?

Kot smo že zapisali, okužbe s HPV najpogosteje ne povzročajo nobenih simptomov. Prav zato večina žensk in moških ne ve, da je okužena s HPV, dokler pri zdravniškem pregledu ne odkrijemo genitalnih bradavic. Genitalne bradavice so tiste spremembe, ki najpogosteje kažejo na okužbo s HPV. Če posumimo, da ima kdo genitalne bradavice zaradi spolnega partnerja, ki že ima te spremembe, lahko bradavice napravimo bolj vidne, če prizadete predele premažemo s posebno raztopino.

Najzanesljivejši način, da dokažemo HPV, je testiranje DNA, pri katerem dokažemo genetski material (DNA) virusov znotraj celic. Vsak genotip HPV ima lasten zapis DNA. Z laboratorijskim pregledom kože analno-genitalnega predela in sluznice nožnice ali materničnega vratu je mogoče dokazati prisotnost virusnih DNA.

Kaj pa s presejalnim testom? Ali moramo ginekologa opozoriti, da bi radi ta test?

Testa HPV ne uporabljamo za dokazovanje okužbe s HPV v primeru kožnih ali genitalnih bradavic, pač pa le za učinkovitejše odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu. Odkrivanja prisotnosti HPV na materničnem vratu pri zdravih ženskah, se pravi kot klasični presejalni test, za zdaj ne uporabljamo. Kot vemo, povzroča okuženost s HPV predrakave spremembe materničnega vratu le pri zelo redkih ženskah. Test PAP še vedno ostaja edini test za odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu pri zdravih ženskah brez ginekoloških težav.

V skladu s svetovnimi priporočili tudi pri nas za zdaj priporočamo test HPV le pri ponavljajočih se, začetno patoloških testih PAP, zaradi zanesljivejšega odkrivanja predrakavih sprememb na materničnem vratu. To je le v primeru PAP II, ko v brisu materničnega vratu ne ugotovimo samo vnetja ali posledice vnetja, pač pa abnormne ploščate celice ali blago diskariotične celice. V primeru PAP II in pozitivnega testa HPV domnevamo, da so predrakave spremembe res lahko prisotne, zato je v teh primerih nujno potrebna dodatna preiskava: kolposkopija materničnega vratu in eventualna biopsija.Za test HPV, ki ga proizvaja ameriška družba Digene, se najpogosteje uporablja metoda testiranja DNA, tako imenovana metoda HC II (angl. Hybride Capture II). Odvzem brisa z materničnega vratu za testiranje DNA poteka pri ginekološkem pregledu, ločeno od testa PAP in je povsem neboleča preiskava. Samo testiranje DNA pa se izvaja v ustreznem laboratoriju. Za izvid testa HPV je potrebno počakati le nekaj dni. Z metodo HC II naenkrat ugotovimo prisotnost 14. najpogostejših visokorizičnih genotipov HPV. Pozitiven test HPV pomeni prisotnost enega ali več od 14 HPV. Ginekologa na odvzem za test HPV ni treba opozoriti, saj smo tudi v Sloveniji že sprejeli ustrezna strokovna priporočila za odvzem za test HPV, v primeru ponavljajočih se začetnih patoloških PAP II. V teku je tudi predlog za ureditev plačila testa HPV prek obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd