Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Menopavza

Elegantno v zlata

Srednje življenjsko obdobje, od štiridesetega pa tja do šestdesetega leta, se nanaša na novo stvarnost v življenju ženske. Ženska se takrat sprašuje, kaj se dogaja z njo in z njenim telesom.

Odgovor se glasi, da počasi ostaja brez svojih naravnih zaščitnikov v obliki spolnih hormonov − estrogena in progesterona. Delovanje jajčnikov peša in ugaša, ženska vstopa v klimakterij, menopavzo oziroma po(st)menopavzo. Temu nekateri posrečeno rečejo »sprememba«, za motivirano in ozaveščeno žensko pa so to lahko njena zlata leta.

Del žensk obdobje klimakterija doživlja brez večjih duševnih in telesnih težav, toda znatno več jih pestijo težave, ki se lahko različno kažejo in imajo različen obseg. Podaljšanje življenjske dobe prinaša s seboj tveganje dolgoročnih posledic, od katerih so na prvem mestu srčno-žilne bolezni ter osteoporoza.

Ženska spolna hormona estrogen in progesteron nastajata v jajčnikih. Ciklus njunega ustvarjanja, izločanja in ravni v krvi ustvarja zaprt krog vzajemne odvisnosti, v katerem sodelujejo veliki možgani, hipotalamus, hipofiza in jajčniki. Popolna in urejena funkcija tega kroga se začne vzpostavljati med puberteto ter se nadaljuje s prvo menstruacijo in nato skozi rodno obdobje. Do ugašanja te funkcije pride v klimakteriju, dokler v pomenopavzi ta funkcija ne ugasne v celoti. Majhne količine estrogena se proizvajajo tudi v pomenopavzi, a tudi v drugih tkivih in drugih presnovnih procesih. Ti estrogeni imajo slabši učinek. Kot smo že zapisali, imajo estrogeni in progesteron zelo pomembno vlogo na spolne organe in tudi na celoten organizem. Ključni so pri spočetju in vzdrževanju nosečnosti, prav tako pri presnovi različnih sistemov. Pomembno sodelujejo pri izgradnji kosti, presnovi maščobe ter učinkujejo na srčno-žilni in živčni sistem.

Klimakterij je fiziološki pojav, ki pri ženskah povzroči velike telesne in duševne spremembe. Povezan je s postopnim prenehanjem delovanja jajčnikov. Ženski organizem ostaja brez svojega najboljšega zaščitnika – estrogena. To obdobje traja povprečno deset let. Zdi se, da je to, kdaj se bo začel klimakterij, odvisno od dednosti. Začetek in obseg procesa je torej gensko programiran.

Menopavza se imenuje zadnja menstruacija v življenju ženske, ki jo določimo šele naknadno, ko ženska leto dni nima več menstruacije oz. izcedka. Navadno pride do menopavze okrog 50. leta starosti, če pa nastopi pred 40. letom, gre za prezgodnji nastop menopavze. To je znak, da je funkcija jajčnikov prenehala in zaradi pomanjkanja hormonov menstruacija izostane. Ostanek življenja ženska preživi v hormonskem primanjkljaju, ki se različno odraža na kakovosti njenega življenja. Če ženski zaradi bolezni ali obsevanja operativno odstranijo jajčnike, tudi takšna ženska vstopi v menopavzo.

Znatno pred nastopom menopavze se pojavijo znaki klimakterija. Brez vseh težav je od 15 do 20 odstotkov žensk. Pri njih je izostanek menstruacije edini znak, da je nastopil konec reproduktivne funkcije. Vse druge ženske imajo bolj ali manj izrazite klimakterične težave. Najprej se pojavi nerednost menstruacijskega ciklusa (navadno okrog 40. leta), ki se kaže pri vsaki ženski različno. Neredne krvavitve iz maternice so znak neenakomernega izločanja hormona.

To je za žensko znak, da je čas za obisk ginekologa. S pravočasnim pregledom je možno odpraviti morebitni organski razlog za krvavitev, z ustreznim hormonskim nadomestnim zdravljenjem pa zdraviti hormonski primanjkljaj in spet vzpostaviti normalen ciklus. Težave, ki se pri različnih ženskah razlikujejo tako po intenzivnost kot tudi obsegu, je treba prepoznati in jih pravilno poimenovati – sprememba. Ne gre jih pripisovati skrbem ter stresu v službi in družini, saj so ti običajni vse življenje, vendar takrat ne prinesejo takšnega telesnega odgovora.

Zgodnji simptomi se kažejo kot nočno znojenje, vročinski valovi (oblivi), nespečnost, utrujenost, depresija, razdražljivost, jokavost, glavoboli, živčnost, vrtoglavice, težave z zbranostjo, panika, razbijanje srca, neodločnost, bolečine v sklepih in kosteh, bolečina v hrbtu, suhost nožnice, kože, las in sluznice, zmanjšana spolna želja, boleči spolni odnosi ter motnje pri uriniranju.

Srednjeročni simptomi se pojavljajo kakih pet let po menopavzi, najpogostejši pa so srbenje spolovila, občutek bolečine in žarenja, pogosta vnetja nožnice, krvavitve, boleči spolni odnosi, pogosta vnetja sečnega mehurja, inkontinenca in povečano tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, zlasti infarkta.

Dolgoročne posledice pomanjkanja estrogena se pojavijo kakih deset let po menopavzi, še zlasti osteoporoza ter srčno-žilne bolezni. Te bolezni se razvijajo asimptomatično, rušijo kostni in srčno-žilni sistem in so najpogosteje nepovratne. Za njihovo preprečevanje je zato posebnega pomena nadomestno hormonsko zdravljenje, ki znova vzpostavi porušeno ravnotežje, a tudi telesna dejavnost in pravilna prehrana.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

jajčnik , menopavza , ženska , hormoni , klimakterij , nadomestna hormonska terapija , mena , estrogen

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.