Spolnost med slovenskimi srednješolci

  • NN
  • petek, 08. julij 2005
(Foto: Jupiterimages)

Odraščanje, ki traja približno od desetega do štirinajstega, lahko pa vse tja do devetnajstega leta, je obdobje prebujanja hormonov in tudi obdobje, ko vse več najstnikov začenja s spolno aktivnostjo. V tem obdobju, ki ga zaznamujeta radovednost in ranljivost, je spolnost povezana s številnimi tveganji, kot so neželena nosečnost, spolno prenosljive bolezni ter slab vpliv morebitnega starševstva na osebno dozorevanje, izobrazbo in socialno-ekonomsko neodvisnost.

Veliko žensk, ki so rodile v najstniškem obdobju, namreč pozneje živi v revščini.
Število mladoletnih nosečnic pri nas upada, kar je razveseljujoč podatek, sploh glede na to, da mladi v Sloveniji s spolnostjo začenjajo vse bolj zgodaj, kar je razvidno iz primerjanja raziskave o spolnosti med slovenskimi srednješolci iz leta 1996 in 2004.

Ugotovitve raziskave
Po raziskavi iz leta 2004 je polovica vseh sedemnajstletnikov že imela spolni odnos. Raba kontracepcijskih tabletk med mladostniki se je povečala, in sicer s 14 odstotkov leta 1996 na 32 odstotkov leta 2004. Po vsej verjetnosti je tudi to eden izmed razlogov za upadanje neželenih nosečnosti. Anketirali so 2.380 srednješolcev, od tega približno polovico dijakov 1. letnika, starih povprečno 15,4 let, drugo polovico pa so sestavljali dijaki 3. letnika, stari povprečno 17, 4 let. Raziskava je pokazala, da je leta 1996 že imelo spolne odnose 38 odstotkov srednješolcev, leta 2002 pa kar 53 odstotkov, od tega 54 odstotkov deklet in 52 odstotkov fantov. Tudi srednja starost ob prvem spolnem odnosu med slovenskimi srednješolci se je od leta 1996, ko je znašala 18, 5 let, znižala na 17 let leta 2004, kar pomeni, da je leta 2004 polovica vseh 17-letnikov že imela spolni odnos.

Največ – kondom
Čeprav se je raba kondoma v primerjavi z letom 1996 zmanjšala s približno 60 odstotkov na nekaj več kot 50 odstotkov, je to še vedno najpogostejša izbira kontracepcije slovenskih srednješolcev, manj pogosto so to kontracepcijske tablete (14 %), zelo redko pa prekinjen odnos (4 %) ali druge metode (3 %). Skoraj 20 odstotkov jih ni uporabljalo nobene zaščite pred nosečnostjo.

Več informacij!
Odločitev za spolno življenje je odgovorno in obenem tvegano dejanje, zlasti če so mladi pomanjkljivo seznanjeni s pomenom in možnostmi zaščite pred neželeno nosečnostjo ter spolno prenosljivimi boleznimi, čeprav so prepričani, da o spolnosti in zaščiti vedo dovolj. Nezaščiteni spolni odnosi in nezanesljiva kontracepcija lahko vodijo do neželene nosečnosti, ki pa se večinoma konča z umetno prekinitvijo (dovoljenim splavom). Spolni odnosi v urejenem okolju in trdnem razmerju so koristni za blagostanje osebe, pogosto menjavanje spolnih partnerjev pa poveča tveganje za okužbo s spolno prenosljivimi boleznimi in neplodnost, poveča pa tudi tveganje za razvoj raka materničnega vratu in penisa. Zaradi vsega naštetega strokovnjaki pri svetovanju mladostnikom priporočajo načelo trojne zaščite. Mladi bi se morali zaščititi pred:
1. neželeno nosečnostjo,
2. spolno prenosljivimi boleznimi in
3. neplodnostjo.

To je mogoče doseči:
1. s hkratno uporabo zanesljive kontracepcije (denimo kontracepcijskih tablet) in kondoma hkrati,
2. z redno in pravilno rabo kondoma,
3. z zvestobo neokuženih partnerjev in rabo zanesljive kontracepcije,
4. s spolno vzdržnostjo, predvsem ko gre za kratkotrajne spolne odnose z različnimi partnerji, do stabilnega razmerja

ABC
Američani so zaščito pred zgodnjo spolno aktivnostjo poimenovali obrnjeni ABC:
C – Condom (kondom in druge oblike kontracepcije)
B – Be faithful (zvestoba in kontracepcija)
A – Abstinence (vzdržnost pred nezaščitenimi spolnimi odnosi)

Prvi pregled
Vsaka najstnica bi se morala pred začetkom spolne aktivnosti s svojim zdravnikom posvetovati o zaščiti pred neželeno nosečnostjo (o kontracepciji) in spolno prenosljivimi boleznimi. Na prvem obisku pri ginekologu dobijo dekleta predvsem podatke o menstruacijskem ciklusu in možnih oblikah kontracepcije, ginekološki pregled pa za dekle, ki še ni imelo spolnih odnosov oziroma nima težav, pri tem ni potreben.

Simona Sanda

Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije

Postavi vprašanje

Zdravka Koman Mežek

Zdravka Koman Mežek dr. med. spec. ginekologije

Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki