Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

HPV in genitalne bradavice

Vojna proti kondilomom

Anogenitalne bradavice se pojavljajo predvsem pri mlajši populaciji, kar je razumljivo, saj je ta najbolj spolno aktivna. Zato se vse več mladih odloča za kirurški poseg, ki pa ni 100% učinkovit, saj se tovrstne bradavice ponovijo v 20 do 30 odstotkih primerov.
Vse več okuženih

Ker se okužba prenaša s spolnimi stiki (analnimi, vaginalnimi, oralnimi), je pogosta med spolno aktivnimi odraslimi ljudmi. Inkubacijska doba, torej čas od okužbe do razvoja bradavic, se zelo razlikuje od posameznika do posameznika, pri številnih okuženih posameznikih pa se bradavice sploh ne pojavijo.

Breme bolezni, ki jih povzročajo humani papiloma virusi, je precejšnje. Predvidevajo, da je s HPV okuženih približno 15 odstotkov svetovnega prebivalstva, približno en odstotek prebivalstva pa ima genitalne bradavice. Med letoma 1972 in 2002 se je število tovrstnih diagnoz, ki so jih postavili na genitourinalnih klinikah v Veliki Britaniji, povečalo za več kot šestkrat pri moških in za desetkrat pri ženskah. V zadnjih treh desetletjih pojavnost genitalnih bradavic nenehno narašča. Najpogosteje se okužijo ženske med 19. in 22. letom starosti ter moški med 22. in 26. letom.

HPV 6 in 11

Po podatkih iz dostopne literature več kot 90 odstotkov vseh bradavic anogenitalnega predela povezujejo z genotipoma HPV-6 oziroma HPV-11. Okužba s HPV-6 je približno trikrat pogostejša, pogostost mešanih HPV-okužb (okužba z več HPV-genotipi hkrati) z drugimi, večinoma anogenitalnimi genotipi HPV pa je od 19- do 44-odstotna.

Za genitalne bradavice je značilno, da se ponovijo v 20 do 30 odstotkih primerov. Z dosedanjim poznavanjem patogeneze okužbe s HPV si zdravniki specialisti še ne znajo razložiti, ali gre pri ponovitvi za novo okužbo s HPV ali pa vnovičen vznik genitalnih bradavic spodbudijo HPV, ki so nenehno prisotni v endogenem rezervoarju v okolici odstranjenih bradavic.

Tri vrste

Genitalne bradavice so najpogostejša benigna novotvorba na anogenitalnem območju. Klinično razlikujejo tri vrste bradavic: klasične ostre kondilome (condylomata acuminata), ploščate kondilome (condylomata plana) in gigantske kondilome (condylomata gigantea ali buschke-löwensteinovi kondilomi).

Klasični

Klasični ostri kondilomi nastanejo predvsem na neporoženelem ploščatem epiteliju v prepucijski vrečici pri neobrezanih moških, v sečnici in perianalno, pri ženskah pa na velikih in malih sramnih ustnicah, nožničnem preddvoru, v nožnici, na materničnem vratu in perianalno. Sprva je opaziti en do dva milimetra velike belkaste (če pride do maceracije), sicer pa rožnate izrastke. Ti se sčasoma večajo, tako po številu kot po velikosti, in prerastejo v cvetačaste tvorbe, ki lahko prekrijejo celotne zunanje spolovilo. Nastanejo pecljate vzbrsti, ki so na mestih, kjer so izpostavljene pritisku, sploščene in v obliki petelinje rože. Običajno so kožne do biserne barve in imajo na površini roženo oblogo. Če so izpostavljene maceraciji, postanejo belkaste in zmehčane, v globini kožnih gub lahko tudi odmrejo. Genitalne bradavice v sečnici lahko povzročajo krvavitve, izcedek in zmanjšan curek urina.

Nekatere oblike zdravljenja genitalnih bradavic lahko izvaja tudi bolnik (uporaba podofilotoksina ali imikvimoda). Toda večino metod zdravljenja genitalnih bradavic opravijo zdravniki, obsegajo pa kirurško zdravljenje (ekskohleacija, ekscizija, elektrokirurgija), laser, uporabo triklorocetne kisline ter krioterapijo s tekočim dušikom ali ogljikovim dioksidom. Izbira oblike zdravljenja je odvisna od morfologije in razširjenosti sprememb, temelji pa na dogovoru med bolnikom in zdravnikom.

Ploščati

Ploščati kondilomi (condolymata plana) so ploščate rožnate papule, ki so lahko tudi številne. Pri moških se pogosteje pojavljajo na prepuciju, pri ženskah na materničnem vratu. Posebna oblika so hitro rastoči buschenke-löwensteinovi tumorji (condylomata gigantea), ki jih je najti v prepucijski vrečici, perianalno ali na presredku. Rastejo hitro in destruktivno, navzven in navznoter, le redko pa pride do maligne preobrazbe.

Vsako stanje, ki pri osebah, okuženih s HPV, povzroči poškodbo imunosti na celični ravni, poveča izrazitost bolezenskih simptomov, zmanjša odzivnost na zdravljenje in poveča možnost, da se bolezen spet pojavi v obliki bradavic. Za okužbo s HPV in posledični razvoj anogenitalih bradavic so še posebej dovzetni okuženi z virusom HIV.

Čimprej odstraniti

Kondilome, ki se pojavijo v anogenitalnem predelu, je treba čimprej odstraniti, saj se lahko nekatere oblike spremenijo v maligne ter povzročijo rak materničnega vratu, rak zadnjikovega kanala, rak penisa ali rak nožnice.

Za osebe, ki uživajo v analnih spolnih odnosih, so priporočljivi preventivni pregledi zadnjičnega kanala, saj lahko kondilomi nastanejo tudi izključno v zadnjikovem kanalu in dolgo ne povzročajo težav, lahko pa povzročijo tudi redek zaplet, rak zadnjičnega kanala.
 
  • Vrste HPV, ki povzročajo anogenitalne bradavice, se razlikujejo od tistih, ki jih povezujejo s povečanim tveganjem za razvoj raka materničnega vratu.

  • Odločitev o metodi zdravljenja je odvisna od morfologije, števila, lokacije ter razvrstitve bradavic.
  • Ne glede na obliko zdravljenja so ponovitve bradavic razmeroma pogoste. Dobra novica, četudi še ne povsem raziskana, je dejstvo, da bradavice v 10 do 20 odstotkih primerov izginejo spontano.

Koristni povezavi:
KALA, društvo za boj proti okužbam s HPV in raku materničnega vratu

Društvo onkoloških bolnikov Slovenije

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

spolno prenosljive bolezni , hpv , rak materničnega vratu , humani papiloma virus , genitalne bradavice , hpv virus , anogenitalna bradavica , kondilom , cepljenje hpv

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.