Humani papiloma virus v številkah

(Foto: Dreamstime)

Rak materničnega vratu

V Sloveniji sta seznanjenost s HPV (humani papiloma virus) in poznavanje tozadevne problematike okuženosti zelo slabi, čeprav je HPV glavni dejavnik za nastanek raka materničnega vratu. Tokrat naštevamo nekaj glavnih dejstev.

Različni genotipi

Humani papiloma virusi so obsežna skupina virusov, med katere prištevamo več kot 95 različnih genotipov HPV. Vsem HPV je skupno, da se prenašajo s kože na kožo in ne s telesnimi izločki, kot so slina, kri, urin in sperma. Pomembna skupina HPV so anogenitalni ali sluznični HPV, med katere prištevamo približno 40 različnih HPV. Glede na to, kakšne spremembe povzročajo, anogenitalne HPV delimo na dve najpomembnejši skupini: nizkorizične, ki pri ženskah in moških povzročajo genitalne bradavice ali kondilome (najpogostejša sta HPV 6 in HPV 11), in visokorizične, ki povzročajo nastanek predrakavih sprememb in raka materničnega vratu, a tudi nekatere oblike rakov zunanjega spolovila, penisa in anusa. Najpogostejša predstavnika te skupine sta HPV 16 in HPV 18, ki povzročata več kot 70 odstotkov hujših predrakavih sprememb in raka materničnega vratu.

Latentna okužba

HPV se najlažje in najpogosteje prenašajo pri spolnih odnosih, zato je s HPV okuženih kar 30 do 60 odstotkov žensk, mlajših od trideset let. Z visokorizičnimi HPV naj bi bilo okuženih 15 odstotkov žensk. Domnevajo, da je število okuženih moških še višje. Okužba s HPV ne povzroča nobenih bolezenskih znamenj ali težav. V 85 odstotkih primerov okužba s HPV v osmih do dvanajstih mesecih izzveni in ne pusti trajnih posledic. V približno 15 odstotkih primerov, ko imunskemu sistemu ne uspe premagati okužbe, se razvije perzistentna ali latentna okužba s HPV, ki lahko traja več let in je ni mogoče dokazati. V redkih primerih, ko se, denimo, zmanjša odpornost organizma, lahko pride do vnovične reaktivacije latentne okužbe s HPV.

Redni ginekološki pregledi

Samo perzistentne okužbe z visokorizičnimi HPV povzročajo nastanek blagih in nato hujših predrakavih sprememb ali celo raka materničnega vratu. Rak materničnega vratu se razvije zelo redko, le v primeru neodkritih in nezdravljenih predrakavih sprememb in po več letih. Redni ginekološki pregledi so pomembni prav zaradi pravočasnega odkrivanja in zdravljenja predrakavih sprememb, s tem pa tudi preprečevanja raka materničnega vratu.

Tudi drugi dejavniki

Visokorizični HPV so prisotni pri več kot 99 odstotkih bolnic s hujšimi predrakavimi spremembami (CIN 3) in rakom materničnega vratu. Čeprav so visokorizični HPV nujno potrebni za nastanek predrakavih sprememb in raka materničnega vratu, pa niso zadosten razlog. Nastanek hujših predrakavih sprememb in raka materničnega vratu ob prisotnosti perzistentne okužbe z visokorizičnimi HPV pospešujejo nekateri drugi dejavniki. Med notranje dejavnike spada kronična oslabelost imunskega sistema (denimo pri bolnicah s HIV ali po transplantaciji). K njihovemu nastanku lahko prispevajo tudi nekateri zunanji dejavniki (kajenje, številni porodi, dolgotrajna, več kot petletna uporaba oralnih kontracepcijskih sredstev). Pri ženskah z ugotovljenimi blagimi predrakavimi spremembami materničnega vratu (CIN 1) je ob prisotnosti visokozičnih HPV 16 ali HPV 18 tveganje za nastanek raka materničnega vratu več kot stokrat večje.

Cepivo

Raziskave o profilaktičnih cepivih proti okužbi z nekaterimi najpogostejšimi HPV so v zaključnih stopnjah. Predhodni podatki kažejo, da je s cepivom proti HPV 16 in 18 mogoče kar v 90 do 100 odstotkih preprečiti nastanek perzistentnih okužb, v 100 odstotkih pa nastanek hujših predrakavih sprememb. Cepivo nima resnejših neželenih učinkov. Po besedah prof. dr. Marjetke Uršič Vrščaj bo treba pred začetkom množičnega cepljenja, ki naj bi se začelo čez nekaj let, odgovoriti na nekaj vprašanj: kakšna bo starost žensk, ki bodo vključene v profilaktično cepljenje; ali bo zadostovalo eno samo cepljenje ali pa bo treba cepljenja ponavljati; ali bodo cepljenje priporočali tudi ženskam, pri katerih so že ugotovljeni visokorizični HPV; in ali bodo cepljenja deležni tudi moški, saj eno od cepiv preprečuje okužbo z nizkorizičnima HPV 6 in 11.

Andrej Repež

asis. dr. Andrej Repež dr. med. spec. plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije

Lara Pezdir Podbregar

Lara Pezdir Podbregar mag.farm. P3 Professional licenciran svetovalec

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki