Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Vrste kontracepcije

asist. dr. Bojana Pinter, dr. med., spec. ginekologije in porodništva
asist. dr. Bojana Pinter, dr. med., spec. ginekologije in porodništva (Foto: Diana Anđelić)

Kontracepcija

Kontracepcija je v Sloveniji dostopna in vsakdo lahko najde primerno obliko zase, četudi ima posamezne omejitve oziroma pogoje pri uporabi. Ali se bo ženska zaščitila ali ne, je odvisno od več dejavnikov. Med najpomembnejše vsekakor sodi njena motiviranost, sledita pa ji osveščenost in obveščenost. Resnici na ljubo je to odvisno tudi od tega, kako pogosto hodi k svojemu ginekologu in kako dobro ta sledi novostim s področja kontracepcije. Kajti, pravi asist. dr. Bojana Pinter, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike Kliničnega centra v Ljubljani, če ginekolog ni dovolj seznanjen z vsemi možnostmi kontracepcije in s spremembami na tem področju, bo znal slabše oziroma manj kakovostno svetovati.

Stalno in kakovostno svetovanje pa je zelo pomembno, saj prihajajo nove generacije, ki so praviloma zelo motivirane in osveščene, ostajajo pa starejše generacije žensk, ki že pozabljajo nekatera dejstva, obenem pa jih je treba poučiti o novostih in jim tudi povedati, da marsikaj, kar je veljalo še pred desetimi leti, ne velja več. "Ena od najpogostejših zmot je, da ženska lahko jemlje kontracepcijske tablete osem let, nato pa mora z jemanjem prenehati.

To nikakor ne velja več. Zdaj lahko ženska, če je zdrava in ne kadi, jemlje tablete nepretrgano vse do petdesetega leta," pravi sogovornica in dodaja, da je pri zdajšnji ponudbi in možnostih kontracepcije možno poiskati tako rekoč za vsako žensko primerno zaščito. Prav dobra, ustrezna in predvsem učinkovita zaščita ter strokovno svetovanje pa so cilj sodobne ginekologije. Prizadevanja slovenskih ginekologov so vsekakor usmerjena v to, da bi se število neželenih nosečnosti in posledično umetnih prekinitev le-teh vse bolj zniževalo in doseglo razmerje iz najrazvitejših zahodnoevropskih držav.

Poznamo več oblik oziroma vrst kontracepcije, razlikuje pa se po obliki jemanja ter načinu učinkovanja. Sodobna ženska lahko izbira med naslednjimi vrstami kontracepcije:
- hormonska
(kombinirana peroralna hormonska kontracepcija, nožnični prstan; gestagenska depo injekcije, podkožni vsadki; urgentna),
- maternični vložek (vložek z bakrom ali vložek s hormonom),
- barierna (fizikalna kondom, femidom, diafragma; kemična spermicidi),
- sterilizacija,
- naravne metode,
- prekinjeni odnos in
- laktacijska amenoreja (dojenje).

Vse oblike niso enako učinkovite ter imajo svoje prednosti in slabosti. Največ žensk sega po hormonski kontracepciji, razlaga dr. Pinter.

Hormonska kontracepcija

Poznamo več vrst hormonske kontracepcije. Najbolj razširjena je peroralna kontracepcija, tako imenovana kontracepcijska tableta, ki je v svetu znana od konca petdesetih let prejšnjega stoletja, v Sloveniji pa je na voljo od leta 1964. Po svetu jo uporablja približno 70 milijonov žensk, saj je zelo učinkovita (raziskave kažejo, da kar 99,7-odstotno), varna in z zelo redkimi neželenimi učinki, ki so dolga leta motili številne ženske na primer blago povečanje telesne teže. Hormonska kontracepcija prepreči oploditev tako, da zavira ovulacijo in povzroči zgostitev sluzi v materničnem vratu, zaradi česar semenčice ne morejo prodreti v maternico. Poleg preprečevanja zanositve ima hormonska kontracepcija tudi vrsto ugodnih učinkov na organizem.

Raziskave so namreč pokazale, da pri redni uporabi znižuje število motenj menstrualnega ciklusa, manj je zunajmaterničnih nosečnosti, cist jajčnikov, mozoljavosti, vnetij v mali medenici (zato kontracepcijske tablete preprečujejo neplodnost), manj je tumorjev dojke, raka jajčnikov in maternične sluznice, zavirajo nastanek osteoporoze in varujejo plodnost. Hormonska kontracepcija primerna za vse ženske do 50. leta, torej tako rekoč do konca reproduktivnega obdobja, seveda če je ženska zdrava.

Omejitve pri jemanju oralne hormonske kontracepcije veljajo za ženske, ki kadijo in so starejše od 35 let, za ženske, ki imajo srčno-žilne bolezni, rak dojke, migreno z žariščnimi znaki, bolezni jeter in žolčnika ali zvišan krvni tlak ter za hude sladkorne bolnice, vendar le, če imajo sladkorno bolezen več kot dvajset let ali pozne zaplete na žilju.

Depo injekcije

Depo injekcije poleg podkožnih vsadkov spadajo v skupino gestagenske kontracepcije, ki se tako imenuje zato, ker vsebuje samo en hormon gestagen. Ta začasno prepreči sproščanje jajčeca, stanjša maternično sluznico in ovira potovanje semenčic. Dajejo se na vsake tri mesece. Odmerek hormona v krvi je enakomeren in ni premorov tako kot pri tabletah. V prvih mesecih so možne neredne krvavitve ali pa te v celoti prenehajo. Menstruacija se seveda povrne nekaj mesecev po zadnji injekciji. Injekcije so zelo zanesljive in imajo vrsto pozitivnih učinkov (manj vnetij maternične sluznice in male medenice, manj zunajmaterničnih nosečnosti, manj raka jajčnikov in maternične sluznice, lahko jih uporabljajo doječe matere), a tudi nekatere neugodne (motnje razpoloženja, zadrževanje tekočine v telesu). Depo injekcij ne smejo prejemati ženske, ki so manj kot šest tednov po porodu, ženske z rakom dojk, s srčno-žilnimi boleznimi, z boleznimi jeter, z žariščno migreno, s hudo sladkorno boleznijo, z zelo visokim krvnim tlakom in osteoporozo. V Sloveniji depo injekcije postajajo vse bolj pomembne kot zelo učinkovita zaščita po porodu pri ženskah, ki dojijo.

Urgentna kontracepcija

Vsak nezaščiten spolni odnos se lahko teoretično končna z zanositvijo. Nosečnost ni povezana s številom spolnih odnosov, ki jih ima ženska, zato je pomembno, da je zaščitena vsakič, ko ima spolni odnos, če ne želi zanositve, razlaga sogovornica. Seveda v življenju pogosto ni tako in kljub opozorilom ginekologov se zgodi, da si dovolimo brezglavost in nepremišljenost nezaščitenega spolnega odnosa ali pa uporabljena kontracepcija zataji, na primer kondom poči. K sreči poznamo učinkovito metodo preprečevanja "storjene škode" tako imenovano urgentno kontracepcijo s kontracepcijskimi tabletkami. Čim prej, najkasneje pa pet dni po nezaščitenem odnosu, mora ženska vzeti eno ali dve ustrezni tableti (odvisno od vrste preparata), dvanajst ur kasneje pa odmerek ponovi. Urgentna kontracepcijska tableta uspešno in v visokem odstotku (98 %) prepreči neželeno nosečnost. Pri nas je še vedno premalo poznana in uporabljena, še zlasti med starejšimi ženskami.

Maternični vložek

Maternični vložek je pripomoček za preprečevanje nosečnosti, ki ga zdravnik vstavi v maternico običajno med menstruacijo ali v prvih dneh po njej, lahko pa tudi po splavu, po porodu ali med dojenjem. Vlaganje je preprosto in hitro. Poznamo več vrst različno oblikovanih materničnih vložkov, ki so lahko iz mehke plastike, oviti z bakrom ali pa vsebujejo počasi delujoč hormon gestagen. Najbolj razširjen je vložek z dodanim bakrom, saj je zelo učinkovit. Vložek deluje tako, da prepreči oploditev jajčeca, ker deluje na maternico in semenčice. Učinkovitost vložka traja od tri do osem let, pravi sogovornica in dodaja, da tako rekoč vse ženske po odstranitvi vložka normalno zanosijo in rodijo. Vložek je nemoteč in ga ženske ne čutijo. Nekatere ženske imajo po vstavitvi vložka daljše in močnejše mesečne krvavitve, v redkih primerih (manj kot en odstotek)  pa vložek izpade iz maternice. Redek zaplet pri uporabi vložka je medenično vnetje, ob katerem se pojavijo zvišana telesna temperatura, gnojni izcedek iz nožnice in bolečine v spodnjem delu trebuha. Vložek ni primeren za ženske, ki so prebolele medenično vnetje, spolno prenosljivo okužbo ali so nosilke virusa HIV. Maternični vložek z dodatkom bakra tudi ni primeren za ženske z neopredeljeno krvavitvijo iz nožnice, alergijo na baker, motnjo v strjevanju krvi ter nepravilnostmi ali sumom na rakavo obolenje rodil.

Barierna kontracepcija

Od bariernih metod kontracepcije (kondom, femidom, diafragma) se je v svetu in pri nas najbolj uveljavil kondom, kar je predvsem posledica širokega ozaveščanja javnosti od sredine osemdesetih let, ko smo začeli obširno govoriti o HIV in možnostih prenosa s spolnimi odnosi. Kondom velja za idealno kombinacijo v dvojni ali trojni zaščiti (pred neželeno nosečnostjo, pred okužbo s spolno prenosljivimi okužbami in neplodnostjo). V nasprotju s kondomom se je njegova ženska različica femidom znatno manj uveljavila. Podobno je z diafragmo, ki je sicer še vedno na voljo, vendar se zanjo odloča vse manj žensk. Diafragme ni mogoče kupiti v prosti prodaji, ker je za optimalno zaščito nujno, da jo predpiše ginekolog, saj se potreba po določeni velikosti spreminja v odvisnosti od starosti in porodov. Če se diafragma ne prilega dobro, ne ponuja ustrezne zaščite.

Kako po porodu?

Statistike kažejo, da je delež beželenih nosečnotsi oziroma umetnih prekinitev nosečnosti večji pri ženskah, ki so že kdaj umetno prekinile nosečnost in v prvih letih po porodu. Zato je zelo pomembno, pravi sogovornica, da ženskam po porodu ustrezno svetujejo glede rabe kontracepcije. To je zlasti pomembno za ženske, ki dojijo. Veliko žensk namreč še vedno meni, da med dojenjem ne morejo zanositi. Dejstvo je, da je v prvih šestih mesecih po porodu ob izključnem dojenju možnost zanositve res nižja in plodnost se pri dojiljah res vrne pozneje kot pri ženskah, ki ne dojijo, vendar ženska kljub temu lahko zanosi, zato dojenje ni zanesljiva zaščita. Zavedati se je tudi treba, da ženska ne ve, kdaj pride do prve ovulacije, zato marsikdaj po porodu zanosi, ne da bi sploh dobila prvo menstruacijo. Zato je izbira ustrezne kontracepcije nujna. Doječim ženskam ginekologi priporočajo predvsem redno in pravilno uporabo kondoma s spermicidi ali brez njih. Vendar izkušnje kažejo, da pari po porodu uporabljajo kondom dovolj dobro le v primerih, če so kondom uporabljali že pred načrtovano zanositvijo. Parom, ki kondoma niso navajeni, priporočajo raje druge vrste kontracepcije. Ob prvem pregledu lahko ženski vstavijo tudi maternični vložek, razlaga dr. Pinter. Lahko se odloči tudi za depo injekcije, uporabo hormonskih kontracepcijskih tablet pa odsvetujejo, ker le-te vplivajo na količino mleka. Ženske, ki ne dojijo, se lahko odločijo za uporabo kontracepcijskih tablet že tri tedne po porodu. Če ženska dalj časa ne namerava zanositi, ji prav tako lahko vstavjo tudi maternični vložek.

Kako po 35. letu?

Reproduktivno obdobje se pri ženski začne s prvo menstruacijo in konča leto dni po zadnji menstruaciji. V obdobju po zadnji menstruaciji je plodnost znatno zmanjšana, a še vedno možna, zato je pomembna ustrezna zaščita. Ženski so na voljo vse vrste kontracepcije, vendar le ob posvetu z zdravnikom in oceni njenega zdravstvenega stanja.
Ženske, ki so ves čas jemale kontracepcijske tablete, si jih pogosto želijo tudi v tem obdobju. Zgornja starostna meja je 50 let, a le, če je ženska zdrava. Ginekolog ji predpiše nizkodozne tablete. Ker pa se v tej starosti poveča delež žensk, ki imajo težave z ožiljem ali s presnovo, je kandidatk za oralno hormonsko kontracepcijo manj. Tudi kadilke tovrstne kontracepcije ne smejo jemati že po 35. letu. Zanje so na voljo kontracepcijske injekcije ali vsadki (pri nas še niso na voljo), ki vsebujejo samo en hormon gestagen. Primerna zaščita je tudi maternični vložek, predvsem vložek z gestagenom, ker ugodno vpliva na maternično sluznico in zmanjšuje močne krvavitve iz maternice, ki so v tem obdobju pogoste zaradi miomov in hormonskih motenj. Priporočljivi so tudi kondomi in spermicidi. Tudi prekinjen odnos je boljše kot nič. Naravne metode so tudi manj zanesljiva metoda, zlasti zato, ker je menstruacijski ciklus v tem obdobju vse bolj nereden. Za to starostno skupino je zelo primerna tudi sterilizacija.

Sterilizacija

Sterilizacija je poseg, s katerim ženska trajno reši težavo z izbiro kontracepcije, poleg tega je ena od najbolj zanesljivih metod preprečevanja nosečnosti. Pri nas sterilizacija le počasi pridobiva na veljavi, saj ima še vedno nekako negativen prizvok in veliko parov jo nehote povezuje z izgubo spolne moči, kar nikakor ne drži. Včasih je bila sterilizacija nepovraten poseg, s sodobnimi mikrokirurškimi tehnikami pa lahko zdravniki znova vzpostavijo prehodnost jajcevodov ali pa se ženska odloči za oploditev z biomedicinsko pomočjo. Za sterilizacijo se lahko odločijo ženske po 35. letu. Poseg, razlaga dr. Pinter, mora odobriti komisija. Od vloge do posega mora miniti šest mesecev, le izjemoma komisija dovoli takojšen poseg, če iz zdravstvenih razlogov druge vrste zaščite niso možne oziroma priporočljive. Poseg z laparoskopom opravijo v splošni anesteziji. Zapleti so izjemno redki. Sterilizacija ne povzroča nikakršnih hormonskih sprememb. Želja po spolnosti je nespremenjena, menstruacija ostane. Pomembno je vedeti, da se za sterilizacijo lahko odloči tudi moški. Poseg je pri moškem manj zapleten, opravijo pa ga v lokalni anesteziji.

Naravne metode, če ne gre drugače

Naravne metode sodijo med najmanj zanesljive oblike kontracepcije. V enem letu zanosi dvajset odstotkov žensk. Metode temeljijo na poznavanju plodnosti in spolni vzdržnosti v času plodnih dni. Za čim večjo uspešnost teh metod so potrebni dobro poznavanje lastnega telesa, pozorno opazovanje ter visoka stopnja motiviranosti in doslednosti. K naravnim metodam prištevamo koledarsko metodo, temperaturno metodo, metodo opazovanja cervikalne sluzi, simpto-termalno metodo in teste za ugotavljanje plodnih dni. Pri koledarski metodi moramo sprva več mesecev skrbno beležiti dolžino menstrualnih ciklusov, nato pa plodne dni izračunamo tako, da od najkrajšega ciklusa odštejemo 20 dni in 10 dni od najdaljšega menstrualnega ciklusa.

Če je bil najkrajši ciklus dolg, denimo, 20 dni, najdaljši pa 40, so plodni dnevi med 0. in 30. dnevom ciklusa. V tem času se spolnih odnosov vzdržimo.
Pri temperaturni metodi si mora ženska meriti bazalno telesno temperaturo, ki je v drugem delu menstruacijskega ciklusa višja. Temperaturo vedno merimo zjutraj, še pred vstajanjem, po vsaj treh urah spanja in vedno na istem mestu (na primer v ustih &). Ko nastopi ovulacija, se temperatura zviša za 0,2 do 0,5 stopinj in ostane povišana vsaj tri dni. Varni dnevi nastopijo četrti dan po dvigu bazalne temperature.
Metoda opazovanja cervikalne sluzi temelji na ocenjevanju sluzi, ki jo ženska pridobi s toaletnim papirjem na vhodu v nožnico. To stori pred mokrenjem. Ko se bliža ovulacija, je sluz vse bolj vlecljiva in prozorna, podobna jajčnemu beljaku. V obdobju varnih dni je sluzi malo, je gosta in motna.
Simpto-termalna metoda je kombinacija merjenja bazalne temperature in opazovanja cervikalne sluzi.

Z velikimi koraki naprej

Kontracepcijske metode in sredstva postajajo vse bolj izpopolnjeni, razvoj pa gre vsekakor v smeri čedalje večje učinkovitosti, varnosti in uporabnosti. In katere so metode, po katerih bodo ženske v bodoče vsekakor posegale, vendar jih za zdaj ni na našem trgu? To so predvsem:
- Nožnični prstan, ki je narejen iz silikona in je prepojen z estrogenom in gestagenom, v nožnici pa ostane tri tedne. Po enotedenskem premoru, v katerem se pojavi prekinitvena krvavitev (»menstruacija«), ženska v nožnico vloži novega.
- Zapestnica: vsebuje sintetična hormona estrogen in gestagen, ki skozi kožo na roki prehajata v kri.
- Vsadek: to je majhna paličica, prepojena s hormonom gestagenom, ki jo zdravnik s posebnim instrumentom potisne pod kožo, kjer tri do pet let zanesljivo preprečuje zanositev.
- Podkožne injekcije: depo injekcije, ki jih ženska sama injicira enkrat mesečno. Imajo enake lastnosti kot trimesečne depo injekcije, le da si jih ženska aplicira sama.

Učinkovitost kontracepcijskih metod

Odstotek žensk, ki zanosi v prvem letu rabe posamezne metode ob povsem pravilni uporabi (prvi stolpec) ter ob uporabi, ki je v praksi običajna (drugi stolpec)

Metoda                                  Dosledna raba   Značilna raba

Brez kontracepcije                            85                   85
Spermicidi                                           6                     21
Naravne metode                         od 2 do 9              20
Diafragma                                             6                    18
Kondom                                                3                    12
Kontracepcijske tablete                   0,1                  3
Maternični vložek                 od 0,1 do 0,6      od 0,1 do 0,8
Depo injekcije                                     0,3                  0,3
Sterilizacija                              od 0,1 do 0,4      od 0,1 do 0,4

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

kontracepcija , oblike kontracepcije , možnosti kontracepcije , nove generacije kontracepcije , ženska kontracepcija

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.