Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Vse o virusih HPV, okužbi, simptomih in zaščiti

Doc. dr. Nina Jančar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva.
Doc. dr. Nina Jančar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva.

O virusih HPV (angl. Human papiloma viruses) smo že veliko in podrobno pisali. Ker gre za najpogostejšo spolno prenosljivo bolezen, ponovno odpiramo to temo. Zbrali smo najpogostejša vprašanja Vivinih bralk in bralcev in za odgovore prosili doc. dr. Nino Jančar, dr. med.,specialistko ginekologinjo in porodničarko s Kliničnega oddelka za reprodukcijo na Ginekološki kliniki Kliničnega univerzitetnega centra v Ljubljani.
Kaj so humani papiloma virusi (HPV), kako pogoste so okužbe, kdaj najpogosteje pride do okužbe in v katerem življenjskem obdobju?
Človeški papilomavirusi so zelo heterogena skupina okoli 200 genotipov virusov, ki povzročajo benigne in tudi rakave spremembe kože in sluznice. Okužbe spolovil in zadnjika s HPV so najpogostejše virusne spolno prenosljive okužbe. Mladostniki se prvič okužijo že kmalu po pričetku spolnega življenja. Okužba s HPV je najpogostejša v starosti 20-24 let, nato pogostost okužbe z leti pada. Večina spolno aktivnih ima vsaj enkrat v življenju okužbo s HPV. Večina okužb je prehodnih in same izzvenijo po šestih do dvanajstih mesecih. Okoli 10 odstotkov okužb je dolgotrajnih in prav te so nevarne za nastanek najbolj resnih bolezni, ki so povezane s HPV. Tveganje za okužbo se viša z večanjem števila spolnih partnerjev, vendar imajo lahko tudi osebe s samo enim spolnim partnerjem okužbo s HPV.

Kako se okužba s HPV pokaže in kako jo lahko ženske in moški opazijo?
Večina okužb s HPV je brez kliničnih znakov, zato se lahko okužimo, tudi če trenutni spolni partner nima izraženih nobenih znakov za okužbo s HPV. Glede na njihovo zmožnost povzročanja rakavih sprememb delimo genotipe HPV na visokorizične in nizkorizične. Okužba z visokorizičnimi genotipi HPV je povezana s predrakavimi spremembami visoke stopnje in rakom materničnega vratu, s predrakavimi spremembami in rakom ženskega zunanjega spolovila, s predrakavimi spremembami in rakom nožnice, rakom zadnjika in v manjši meri tudi rakom penisa. Ti genotipi so povezani tudi z znatnim deležem raka glave in vratu, predvsem grla in ustne votline. Okužba z nizkorizičnimi genotipi HPV je povezana z genitalnimi bradavicami in spremembami na materničnem vratu nizke stopnje. Okužba s HPV je večinoma brez simptomov, saj predrakavih sprememb spolovil ženska sama ne more opaziti. Enako je s spremembami zadnjika. Napredovali rak omenjenih predelov se pokaže s krvavitvijo iz nožnice ali zadnjika, vendar je takrat običajno žal že prepozno za ozdravljenje. Dobro vidne pa so genitalne bradavice. To so običajno številni rožnati bradavičasti izrastki na koži in sluznici spolovil, presredka in področja okoli zadnjika.

Kako se okužba s HPV prenaša?
Kot že rečeno, se okužba s HPV prenaša s spolnimi stiki. Za prenos ni potreben spolni odnos s prodiranjem moškega spolnega uda v nožnico ali zadnjik, dovolj so že tesni stiki kože spolovil med partnerjema. Prenašajo se tudi z oralnimi spolnimi odnosi in tudi z matere na novorojenčka ob porodu.

Kakšna je povezava med okužbo s HPV in rakom materničnega vratu?
Z raziskavami v 90-letih preteklega stoletja so ugotovili, da je okužba z visokorizičnimi genotipi HPV edini potrebni dejavnik za nastanek raka materničnega vratu. K visokorizičnim genotipom prištevamo HPV 16, HPV 18, HPV 31, HPV 33, HPV 35, HPV 39, HPV 45, HPV 51, HPV 52, HPV 56, HPV 58 in HPV 59. Genetski material HPV so našli v več kot 99 odstotkih primerov raka materničnega vratu. Brez povezave s HPV so samo izredno redke oblike raka materničnega vratu, kot so sarkomi, nevroendokrini tumorji, limfomi in podobni. Pri dolgotrajni okužbi z visokorizičnimi genotipi HPV se njihov genetski material vgradi v genom gostiteljske celice. Prepisovanje virusnih genov povzroči kopičenje določenih virusnih beljakovin, ki povzročijo, da celice postanejo nesmrtne. Tako iz normalne sluznice materničnega vratu nastanejo področja predrakavih sprememb visoke stopnje in nato po več letih, brez ustreznega zdravljenja, invazivni rak materničnega vratu.

Ali je okužba s HPV povezana tudi z drugimi rakavimi obolenji?
Da. Okužba z visokorizičnimi genotipi HPV je poleg raka materničnega vratu povezana še s predrakavimi spremembami in rakom ženskega zunanjega spolovila, nožnice, zadnjika, rakom penisa ter rakom grla in ustne votline. Za odkrivanje predrakavih sprememb in raka materničnega vratu imamo res učinkovit presejalni program, vendar pa nimamo nobenega presejalnega programa za odkrivanje sprememb ostalega dela spolovil, zadnjika, grla in ustne votline.

Kakšna je povezava med okužbo s HPV in genitalnimi bradavicami?

Genitalne bradavice povzročajo nizkorizični genotipi HPV, predvsem HPV 6 in HPV 11. Genitalne bradavice same po sebi niso nevarne, so pa spolno prenosljive, se pogosto razrastejo po večji površini spolovil in se rade ponavljajo, kljub ustreznemu zdravljenju. Bolezen je neprijetna, oboleli se je sramujejo in včasih zato poiščejo zdravniško pomoč pozno, ko je sprememb že veliko in jih je zato težje ozdraviti.

Kaj okužba s HPV povzroča pri moških?
Okužba z visokorizičnimi genotipi HPV pri moških povzroča bolezni precej bolj redko, kot pri ženskah in je v večini primerov brez vidnih znakov. Ravno zato moški nevede širijo okužbo naprej. Genitalne bradavice so pri moških in ženskah enako pogoste. V zadnjem času beležijo velik porast predrakavih sprememb in raka zadnjika predvsem pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Kot že rečeno, je rak penisa precej redkejši od raka ženskih spolovil.

Ali lahko s testom PAP preprečimo predrakave in rakave spremembe?
Test PAP ne prepreči predrakavih sprememb in raka materničnega vratu. S pomočjo omenjenega testa lahko le odkrivamo že nastale predrakave in rakave spremembe materničnega vratu.

Ali me redno testiranje pri ginekologu zaščiti pred nastankom raka in predrakavih sprememb?
Ne, na ta način le odkrijemo spremembe, ki so jih HPV povzročili na materničnem vratu. Ker so okužbe s HPV navzven povsem brez simptomov, je zelo pomembno, da ženske redno hodijo na ginekološke preglede. V Sloveniji imamo že več kot 10 let uspešen presejalni program zgodnjega odkrivanja raka materničnega vratu, ZORA. Vsaka spolno aktivna ženska, starejša od 20 let, mora vsaj na 3 leta obiskati izbranega ginekologa, ki ji odvzame citološki bris materničnega vratu, tako imenovani bris PAP.

Kakšna je razlika med testom PAP (presejanjem) in cepljenjem?
S pomočjo testa PAP odkrivamo, ne pa preprečujemo, predrakave spremembe na materničnem vratu in s tem pripomoremo k manjši incidenci raka materničnega vratu. S pomočjo presejanja iščemo potencialne bolnike v navidezno zdravi populaciji. S pomočjo presejanja s testom PAP odkrivamo ženske, ki bi lahko imele predrakave spremembe ali raka materničnega vratu. Patološkemu testu PAP nato sledi še dodatna diagnostična obravnava, s katero ugotovimo, katere ženske so res bolne in izločimo lažno pozitivne primere. Lažno negativne primere (ženske, ki imajo normalen test PAP, kljub prisotnosti predrakavih sprememb) pa kljub dobremu presejalnemu programu zgrešimo, saj noben presejalni program ni stoodstotno zanesljiv. Presejanje je oblika sekundarne preventive, medtem ko je cepljenje oblika primarne preventive. Cepljenje zaščiti cepljeno populacijo pred okužbo z določenimi virusi, ki so vključeni v posamezno cepivo. Na ta način je cepljena oseba zaščitena tudi pred vsemi boleznimi, ki bi jih ti virusi lahko povzročili. Z doslednim izvajanjem cepljenja bi bilo mogoče preprečiti večino predrakavih sprememb in raka materničnega vratu, ki jih povzročajo genotipi HPV, ki so vključeni v sedaj dostopna cepiva.

Ali cepljenje varuje pred okužbo s HPV in kakšna cepiva so na voljo v Sloveniji?
Glede na dosedanje raziskave, ki potekajo že več kot 15 let, cepljenje proti HPV učinkovito zaščiti pred okužbo in vsemi naštetimi boleznimi, ki jih povzročajo genotipi HPV, ki so vključeni v posamezna cepiva. V Sloveniji so na voljo tri cepiva. Eno cepivo je dvovalentno in ščiti pred okužbo s HPV 16 in HPV 18. Drugo cepivo je štirivalentno in ščiti pred okužbo s HPV 6, HPV 11, HPV 16 in HPV 18. Najnovejše cepivo je devetvalentno in ščiti pred okužbo s HPV 6, HPV 11, HPV 16, HPV 18, HPV 31, HPV 33, HPV 45, HPV 52 in HPV 58. Cepljenje proti HPV je od leta 2009 tudi vključeno v državni program cepljenja in se izvaja pri deklicah v 6. razredu osnovne šole. Cepljenje je neobvezno. Če bi cepili tudi dečke, bi bila zaščita še višja, saj bi na ta način preprečili širjenje virusa v populaciji. Dobrobit cepljenja deklic in dečkov se je pokazala na primeru Avstralije, kjer jim je uspelo v zadnjih letih močno znižati pojav genitalnih bradavic. Učinkovitost cepljenja se prej pokaže na primeru genitalnih bradavic, saj se pojavijo že kmalu po okužbi. Predrakave spremembe in rak materničnega vratu se pojavita več let ali desetletij po okužbi, zato je potrebno počakati več let, preden bomo lahko opazili upad teh bolezni v cepljeni populaciji.


Okužba s HPV se prenaša s spolnimi stiki. Za prenos so dovolj že tesni stiki kože spolovil med partnerjema. Prenašajo se tudi z oralnimi spolnimi odnosi in tudi z matere na novorojenčka ob porodu.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

hpv , humani papiloma virus

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.