Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Mena: Mini slovarček

Klimakterij, menopavza, valunge, mena … To je le nekaj izrazov, ki so povezani zživljenjskim obdobjem ženske od štiridesetega pa tja do šestdesetega leta, ko začne pešati in ugašati delovanje jajčnikov in se končuje rodno obdobje. Kaj ti izrazi sploh pomenijo? Pripravili smo kratek slovarček in ključne informacije.

Klimakterij

Klimakterij pogovorno pa kar mena je obdobje, ki traja od nekaj let pred zadnjo menstruacijo (menopavza) do vsaj enega leta po menopavzi in je pojem, ki se običajno nanaša na vse spremembe – telesne in duševne, ki so značilne za to novo obdobje v ženskem življenju. Klimakterij je fiziološki pojav, ki je povezan s postopnim prenehanjem delovanja jajčnikov in zato manjšim delovanjem ženskih spolnih hormonov. Kdaj se bo začel klimakterij, je odvisno od dednosti; klimakterij je torej gensko "programiran".

Menopavza

Menopavzaje trajno prenehanje menstruacije. Nastop menopavze zdravniki določajo za nazaj, ko ženska najmanj leto dni ni imela menstruacije. Naravna menopavza lahko nastopi že po 40. letu starosti, v povprečju pa ženske menstruacijo izgubijo pri 52 letih – to velja v povprečju tudi za vse slovenske ženske. Če menopavza nastopi pred 40. letom, govorimo o prezgodnji, pred 45. letom pa o zgodnji menopavzi. Trajna izguba menstruacije je lahko tudi posledica operacije na rodilih, obsevanja ali kemoterapije. Takšna menopavza se imenuje iatrogena (z zdravljenjem povzročena) menopavza. Obdobje po zadnji menstruaciji se imenuje pomenopavza.

Klimakterične težave ...

… so vse raznolike duševne in telesne težave, ki nakazujejo, da se rodno obdobje končuje. Nastopijo lahko že veliko pred zadnjo menstruacijo. Nekatere ženske imajo bolj ali manj izrazite težave, od 15 do 20 odstotkov žensk pa nikakršnih – pri njih je izostanek menstruacije edini znak, da je v njihovem življenju nastopilo novo obdobje. Raziskava, ki so jo opravili med slovenskimi ženskami, starimi od 45 do 54 let, je pokazala, da se eden ali več zgodnjih klimakteričnih simptomov pojavlja pri 50 do 70 odstotkih žensk, pri tretjini žensk pa so ti simptomi zmerno do zelo izraziti.

Estrogen

Estrogen, ženski spolni hormon, ki ga s pešanjem delovanja jajčnikov telo proizvaja vse manj, ima ključno vlogo v ženskem telesu. Estrogen uravnava plodnost in reprodukcijo ter utrjuje kosti, ohranja prožnost kože, krepi imunski sistem, izboljšuje splošno počutje, omogoča rast in prekrvitev številnih sluznic v telesu ... S staranjem telo proizvaja vedno manj estrogena. Zgodnji simptomi pomanjkanja estrogena se kažejo kot nočno znojenje, vročinski valovi (oblivi), nespečnost, utrujenost, depresija, razdražljivost, jokavost, glavoboli, živčnost, vrtoglavice, težave z zbranostjo, panika, razbijanje srca, neodločnost, bolečine v sklepih in kosteh, bolečina v hrbtu, suhost nožnice, kože, las in sluznice, zmanjšana spolna želja, boleči spolni odnosi ter motnje pri uriniranju.

Kakih pet let po menopavzi so najpogostejše posledice srbenje spolovila, občutek bolečine in žarenja, pogosta vnetja nožnice, krvavitve, boleči spolni odnosi, pogosta vnetja sečnega mehurja, inkontinenca in povečano tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, zlasti infarkta, ter za nastanek osteoporoze.

Neredna menstruacija

Zaradi nihanja ravni hormonov v obdobju pred menopavzo običajno naprej pride do nerednega menstruacijskega cikla (navadno okrog 40. leta), ki se pri vsaki ženski kaže drugače. Ker se stena maternice ne obnavlja več tako redno kot v prejšnjih letih, to povzroča neredne krvavitve. Menstruacijske krvavitve lahko postanejo šibkejše, močnejše, krajše, včasih pa se čas krvavitve celo podaljša. Ko telo naposled proizvaja le še majhne količine estrogena, progesterona pa sploh ne več, krvavitev izostane. Čeprav plodnost v klimakteriju upada, je zanositev še vedno možna, zato je preprečevanje neželene nosečnosti potrebno še leto dni po nastopu menopavze.

Vročinski oblivi

Hkrati z motnjami ciklusa ali pozneje nastopi ena od bolj znanih težav – vročinski oblivi ("valunge"). Navali vročine so najpogostejša težava v obdobju menopavze in nemalokrat vzrok za obisk ginekologa. Gre za nenaden občutek toplote ali celo vročine, ki se širi v različne dele telesa, najpogosteje proti glavi, obrazu in prsnemu košu. Pogosto se mu pridružijo znojenje in zardevanje, hitro bitje srca in tesnoba. Naval vročine traja od nekaj sekund do nekaj minut. Pri ženkah, ki so jim kirurško odstranili jajčnika, je verjetnost za nastanek tovrstnih težav večja. Težave so pri večini žensk najizrazitejše v prvih dveh letih po menopavzi in sčasoma izzvenijo.

Pri nekaterih posameznicah vročinski navali nastopijo tudi več let pred menopavzo in lahko trajajo celo deset ali dvajset let. Stanje se poslabša v vročem in vlažnem vremenu ter ob uživanju alkohola, kave in začinjenih jedi. Če se ženska izogiba svojim osebnim "sprožilnikom", lahko že s tem zmanjša število navalov vročine. Drugi dobro preizkušeni sredstvi, ki lahko pomagata pri valungah, sta tudi redna telesna dejavnost, ki pripomore tudi k boljšemu spanju, in sprostitvene vaje za zmanjšanje stresa.


Suha nožnica

Znižanje ravni estrogena v obdobju predmenopavzo lahko povzroči neprijetne simptome, ki jih ženska opazi tudi v nožnici. Stena nožnice postane tanjša in bolj suha, lahko pordeči in je razdražena, srbi, tkivo pa se hitreje rani. Zato je lahko spolni odnos otežen ali celo ni možen. V nožnici je pred menopavzo kislo okolje z nizko vrednostjo pH med tri in pol do štiri in pol. V takem okolju se glikogen iz celic spreminja v mlečno kislino, ki ščiti nožnico pred okužbami in razmnoževanjem bakterij, ki lahko povzročajo neprijetne bolezenske izcedke. Med "dobrimi" bakterijami, ki jih najdemo v normalni nožnični flori, prevladujejo laktobacili.

Če je estrogena dovolj, je sluznica dobro prekrvavljena in ženska zazna le fiziološki, normalen izcedek. Dovolj estrogena zagotavlja tudi primerno vlaženje in čustveno zadovoljivo odzivanje na mehansko draženje. Ko koncentracija estrogena upade, tudi kislo okolje v nožnici izgineva. Pojavijo se druge bakterije, več streptokokov in stafilokokov. Ti lahko zaradi zmanjšanja naravne obrambe povzročijo pojavljanje zelenega, bolezenskega izcedka. Ob težavah s suhostjo nožnice se lahko pojavijo tudi druge težave – občutek siljenja na vodo, težko zadrževanja urina in občutekpekočine ob uriniranju.

Pomoč obstaja

V obdobju predmenopavzo je zato dobro, da izpolnjujete menstrualni koledarček, v katerega si zapisujete vzorce, pogostost in trajanje krvavitev. Če se začnejo pojavljati neredne krvavitve, obiščite svojega zdravnika, kajti neredne krvavitve so lahko tudi znak bolezni. Zdravnik vam bo glede na vaše težave svetoval najbolj primerno zdravljenje, na voljo pa so tudi številni drugi pripomočki in oblike samopomoči, s katerimi je mogoče omiliti navedene težave, pri čemer imata posebno vlogo tudi redna telesna dejavnost in pravilna prehrana.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

mena , menopavza , klimakterij

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.