Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Medicinske preiskave: Ultrazvok in računalniška tomografija

Ultrazvočni pregled je enostaven, neinvaziven in popolnoma neboleč. Konvencionalni ultrazvok prikazuje trenutno stanje telesnih organov in pretok krvi s pomočjo ravne slike (dvodimenzionalne). Na voljo so tudi tridimenzionalna (3D) in štiridimenzionalna (4D) ultrazvočna slikanja, ki so izboljšane različice prve oblike.
Ultrazvočni pregled je enostaven, neinvaziven in popolnoma neboleč. Konvencionalni ultrazvok prikazuje trenutno stanje telesnih organov in pretok krvi s pomočjo ravne slike (dvodimenzionalne). Na voljo so tudi tridimenzionalna (3D) in štiridimenzionalna (4D) ultrazvočna slikanja, ki so izboljšane različice prve oblike. (Foto: Shutterstock)

Na katere medicinske preiskave nas napotijo zdravniki, kdaj se naredijo in zakaj jih potrebujemo? V osnovi razlikujemo tiste, ki za pogled v telo uporabljajo ultrazvočne ali magnetne valove, in tiste, ki uporabljajo rentgenske žarke. V slednjo skupino sodijo rentgensko slikanje, računalniška tomografija (CT) in mamografija. Da bi okrepili rentgenske valove, lahko uporabljajo tudi kontraste, denimo pri preiskavah ožilja. Molekularno slikanje pa uporabljajo v nuklearni medicini, da z njim vizualizirajo biološke procese v človeških celicah, pri čemer uporabljajo nizke količine radioaktivnih označevalcev. Tokrat predstavljamo ultrazvok in računalniško tomografijo.

Ultrazvok (UZ)

Ultrazvočni pregled je enostaven, neinvaziven in popolnoma neboleč. Konvencionalni ultrazvok prikazuje trenutno stanje telesnih organov in pretok krvi s pomočjo ravne slike (dvodimenzionalne). Na voljo so tudi tridimenzionalna (3D) in štiridimenzionalna (4D) ultrazvočna slikanja, ki so izboljšane različice prve oblike. Pri 3D UZ računalnik zvočne valove oblikuje v 3D-sliko pregledovanega organa, 4D UZ pa prikazuje tudi delovanje organa (premikanje).

Preiskave z UZ
Pregled običajno traja 10 do 20 minut, najpogosteje v ležečem položaju. Uporablja se za odkrivanje nepravilnega delovanja, vzroka bolečine, vnetja, otekanja notranjih organov (denimo jeter, ledvic, ščitnice, trebušne slinavke, maternice, mod, prostate, srca in krvnih žil, jajčnikov in mišic, uporablja pa se tudi v nosečnosti). Specifično obliko UZ uporabljajo za preiskavo srca (ekokardiografija), ki prikazuje srčne zaklopke ter pretok krvi. Običajno istočasno na pacientov prsni koš namestijo še elektrode za spremljanje delovanja srca (EKG). V določenih primerih, ko je potrebno razjasniti nejasnosti, povezane s krvnim pretokom v srcu, v žilo na roki vbrizgajo kontrastno sredstvo, ki ponazori pretok krvi skozi srce. Z doppler ultrazvočnim pregledom ugotovijo pretok krvi v večjih krvnih žilah, denimo v velikih arterijah in venah trebuha, vratu, rok, nog ter drugih organov.

Računalniška tomografija (CT)

Gre za postopek, ki je zamisel klasičnega rentgenskega snemanja dvignil na višjo raven. Namesto opazovanja zunanjih obrisov kosti in organov CT ustvari popoln trirazsežen računalniški model opazovanega dela telesa. Metoda temelji na merjenju absorpcije rentgenskih žarkov, računalnik pa na osnovi dobljenih podatkov ustvari prikaz notranjosti organizma. Posnetki so preglednejši od klasičnih rentgenskih slik, saj lahko zdravniki zaradi boljšega kontrasta razlikujejo med različnimi tkivi, kot so kosti, mišice in maščoba. S to metodo ugotavljajo poškodbe medvretenčnih ploščic, možen pa je tudi neboleč pregled črevesa (virtualna kolonoskopija). Z zelo hitrim CT lahko v samo 20 sekundah posnamejo srčno ožilje in ugotovijo celo najmanjše poapnenje, ki je prvi znak obolenja. Znanstveniki niso občutno izboljšali le hitrosti snemanja, temveč tudi zmogljivost obdelave, prikaz slike ter bolnikovo udobje.

Preiskave s CT
Za preiskavo s CT se odločijo, kadar je treba prikazati organe, ki jih je težko prikazati z drugimi slikovnimi metodami ali pa to sploh ni možno, denimo možgane. Indikacija za CT je tudi, ko druge metode ne zagotovijo zanesljivih dokazov o bolezni, klinična slika pa kaže na bolezenski proces, ki bi ga bilo morda možno ozdraviti z operacijo. V poštev pride tudi, kadar so si podatki, zbrani s pomočjo drugih preiskovalnih metod, nasprotujoči ali pa premalo zanesljivi za dober načrt in zanesljivo izvedbo operacije ali drugih oblik zdravljenja.

Med pomembne prednosti CT spadata velika natančnost in zanesljivost, čeprav zaradi visokih obsevalnih doz ni mogoče pregledati vsega telesa, ampak samo določene predele, kjer obstaja sum na bolezenske procese, poškodbe, krvavitve ... Tako pri CT glave ne naredijo preiskave glave v celoti, ampak prikažejo samo del, na katerem bi utegnil potekati bolezenski proces. Tako opravijo CT možganov, obnosnih votlin (sinusov), možganskega ožilja, obraznih kosti ... Tudi CT hrbtenice opravljajo po delih, glede na diagnozo, in sicer CT vratne, prsne, ledvene in križne hrbtenice, bodisi s kontrastom bodisi brez njega. CT hrbtenice opravijo večinoma pri poškodbah. S CT lahko posebej prikažejo pljuča. Tudi prebavne organe pregledajo ločeno in vsakega posebej: želodec, črevesje, jetra, vranico, žolčne vode, žolčnik in trebušno slinavko.

Angiografija s pomočjo CT (CTA)

Rentgenska preiskava ožilja s CT je diagnostična metoda za ugotavljanje bolezenskih sprememb na žilah. Pri preiskavi S CTA-angiografijo je prisotno rentgensko sevanje. Bolniku med preiskavo v žilo na roki vbrizgajo kontrastno sredstvo. V primerjavi s klasično angiografijo ožilja je CTA bolniku prijaznejša preiskava in ne zahteva sprejema v bolnišnico. CTA-angiografijo uporabljajo pri ugotavljanju vretenastih lokalnih izboklin (anevrizem) v možganih in aorti, pri zožitvi ali zapori arterij na vratu (karotidne arterije), pri prikazovanju nekaterih tumorjev, poškodbah aorte in pljučni emboliji (nagla zamašitev arterij v pljučih).

Izvedba preiskav

Bolnik med preiskavo mirno leži na preiskovalni mizi, po potrebi zadrži tudi dihanje. Pri nekaterih preiskavah v žilo na roki vbrizgajo kontrastno sredstvo. Pri preiskavah trebušnih organov bolnik kontrastno sredstvo zaužije. Izvedba preiskav je preprosta, vendar je obsevanost bolnika višja kot pri slikanju z rentgenskim aparatom.

Kako pa je s čakalnimi dobami?

Za ultrazvočne preiskave se v različnih območnih enotah ZZZS čaka do 180 dni, v povprečju okrog 90 dni. Nekje celo ni čakalne vrste (Murska Sobota). Za računalniško tomografijo pa so čakalne vrste v povprečju malce krajše, od 3 do 84 dni, prav tako v nekaterih občinah čakalne vrste ni (denimo Nova Gorica). Če želite preveriti, v kateri zdravstveni instituciji so čakalne vrste krajše, obiščite spletno stran ZZZS, kjer so objavljene vse čakalne dobe po vrsti zdravstvene storitve (ultrazvočna diagnostika, za preiskavo v spec. dejavnosti – ct).

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

ct , računalniška tomografija , ultrazvok , uz

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.