Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

antidepresivi, menstuacija, zapiranje vase, znojenje in ostalih kup problemov:)

Citiraj
Tokrat sem si prvič pomoč poiskala po forumu. Sicer ne upam na nekakšno hitro odrešitev od mojih problemov, želim pa vsaj ''spregovoriti'' o mojih težavah. Antidepresive sem jemala že v moji mladosti, ko sem imela težave z motnjami hranjena. Nato kar nekaj let le te niso bila potrebna, dokler se letos nisem ponovno zglasila pri psihiatru zaradi ankcioznosti (nemogoča tesnoba) in zmanjšanja motivacije za delo ter podobno. Odkar sem ponovno posegla po Alventi (antidepresiv) sem spet postala bolj zagreta za delo, nisem več žalostna brez razloga ter tesnobna. Nakar je zelo čudno, da od tedaj se izmikam ljudem. Razen tistih par, ki so mi zelo pri srcu, se ne želim niti pogovarjati. Včasih sem bila zelo družabna. Zapiram se čedalje bolj vase. Ljudje mi grejo vse bolj naživce, sploh se izogibam pogovora z ljudmi, ki po moji logiki govorijo neumnosti, praktično jim povem nazaj svoje ali pa kar ignoriram. Seveda je to do neke mere opravičeno, sicer pa to ni v redu. Slej ko prej bom končala fax in vrjetno bo za službo potrebno več ''požiranja dol'', čeprav na mojo srečo sem programer. Prav tako pa vrjetno še bolj pomemebno.. sem odkar sem začela jesti antidepresive posegla po alkoholu, ki ga prej na samem nisem uporabljala. Samo sem ter tja v druži. Spet pa povdarjam, da sicer nisem žalostna kot prej. Ubistvu v svoji družbi uživam. Skrbi me predvsem ''strah pred ljudmi'' ter alkohol, bolj kot strah je to da ubistvu nimam volje do pogovorov (razen z bližnjimi), odgovarjanja na vprašanja. Prav tako sem se prej aktivno ukvarjala s športom. Sedaj že kar nekaj časa tega nepočnem oz v 90% manjši meri kot prej. Prav tako so dnevi ko skadim neprimerno veliko cigaret, nakar par dni ne prižgem cigareta. Vse to pa spremljaja boleča in predvsem psihično naporna menstruacija in ovulacija; možno potenje ponoči, obliva me toplota in hlad. Jeza na moje telo, kljub temu, da si želim v prihodnosti otroka in imam zelo ljubečega partnerja, sem jezna na mojo ''neumno'' telo, včasih si želim biti moški ali si kar vse odstraniti (v jezi seveda, da nebo pomote).Trenutnega psihiatra nebom več obiskovala ker me spravlja še v slabšo voljo, obrača moje besede in samo snema na diktafon glavnih par dejstev, skratka potrata časa, pa da ne bo pomote bile sem že predhodno pri dveh, ki sta bila super vendar sem zanju sedaj prestara (psihoterapija za mladostnike). Sploh pa kaj si mislite o mojih težavah? Ima kakšna ženska podobne? Naj omenim še slabost ki se vedno znova ponavlja, ter izgubo apetita, nakar dan ali dva apetit naraste čezmerno. Zravn se seveda povečuje tudi nmoja zmedenost in ljudje me lahko že z besedo močno potolčejo, sploh najbližji seveda. Plus vse skupaj spremalja strah, da me bodo ljudje zapustili in sanje v katerih se nihče ne zmeni zame. S svojim obnašanjem vrjetno še res lahko povzročim težave pred katerimi bežim. LP
Na vrh Sledi ZS Objavi