Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

Pomankanje bližine

Citiraj
Stara sem 25 let, samska in brez otrok. Dan ponavadi začnem s športom,odidem v službo,popoldneve posvetim študiju, ki je hkrati moj hobi....in še večerni ritual, preživljanje časa v postelji z ''nadvse ljubo'' družbo mojim prenosnikom!!!
Vedno ko sem za trenutek sama s svojimi mislimi, razmišljam kako je vsaka stvar brez pomena, če je ne doživljaš v dvojini. Sedim na avtobusu, opazim družino, ki se povsem samoumevno sprehaja skozi park, opazim mamo pestovati svojega otroka, zaljubljence...skratka, vsi izgledajo 100X srečnejši od mene. In potem na koncu dneva se znova in znova vsak večer uležem v svojo osamljeno prazno postelo.Včasih me to tako zelo potre, da čutim tesnobo, ki ji ni konca, bojim se, da nikoli ne bom imela družine, partnerja h kateremu bi se stisnila.
Imam veliko prijateljic, katere me vabijo na divje zabave, po katerih nimam niti malo želje. Preteklost moje družine bi se lahko primerjala s kakšno telenovelo, danes je razbita in z nikomer se ne morem pogovarjati. Kot najstnica in otrok sem prebrodila težko obdobje depresije, ne vem, ali je to možno, ampak se mi zdi, da sem depresivna že celo življenje, vendar ne enako intenzivno.
Tako obupno si želim bližine, nenehno se mi vsiljuje misel kako lepo bi bilo vse skupaj končati, za vedno zaspati...
Sem pretirano jokava, občutljiva, misleča, da se je čisto vse zarotilo proti meni.
Za povrhu vsega pa tako ljubim bivšega fanta, ki je do mene popolnoma hladen. Želim si bližine, dvojine, čeprav ne vem kako bi me sploh lahko kdo ponovno ogrel.
Morda so rešitev zmenki, za katre trenutno nimam dovolj samozavesti ali antidepresivi?
Je to sploh tesnoba, depresija...ali je tako pač življenje?

Lep pozdrav,
Izgubljena v vesolju
Na vrh Sledi ZS Objavi
Citiraj
Jah, saj ste aktivni. Verjamem, da vas bo kdo kaj kmalu ponovno ogrel, imate 25 let, imeli ste fanta, ki ga zelo pogrešate. To je čisto normalno. Nekateri se zaljubijo pri tridesetih ali še kasneje. Če ja vaš bivši partner do vas hladen in nerazumevajoč ga pozabite, vsi smo, imajo in bodo imeli neuresničene ljubezni, vendar tudi te so sčasoma pozabljene.

Divje zabave vam ne bodo prinesle olajšnja. Po moje ni ne depresija ali tesnoba, vi živite v "leru". Želite si bližine in veliko razmišljate. To ni nič takega, kdo pa ne bo razmišljal če pa nima zdravega partnerstva, zdrave razumevajoče družbe, ki je imel težko otroštvo?

Partner bo že prišel, posvetite se študiju in delu. Ne zdravil, antidepresivov. To je zadnja možnost.

Verjetno, ko boste spoznali pravega fanta, se boste nanj preveč navezali, nenhno razmišljali, če se vam v trenutku ne bo javil, posesivnost,..

Preberite si kakšno knjigo.

Lp
Na vrh Sledi ZS Objavi
Citiraj
PS: Zoran Milivojević: Funkcije Ljubezni.
Na vrh Sledi ZS Objavi
Citiraj
poznam vsaj enega ki živi tako kot opisuješ, verjetno še zdaleč nista edina :/

iz tvojih vrstic meni izstopa predvsem naslednje:
--------------------------------------------------------------
zabave, po katerih nimam niti malo želje
ne vem kako bi me sploh lahko kdo ponovno ogrel

Verjetno vsakdo ki je bil kar z več strani v življenju prizadet, ima bolj manj želje do osebnega kontakta z družbo v želji da se mu to več ne zgodi. Zato se "zakoplje" v delo ali lastne hobije. Vendar, to je življenje v "leru", kot je že nekdo napisal. Takšno življenje pa ni izpopolnjujoče. Nekaj manjka. Kot si že sama spoznala. Sicer ljudje ki izgledajo 100x srečnejši, še ne pomeni da to dejansko so, pa vendar. Vsakdo želi srečo tudi zase. To je pa še toliko težje v dvoje ko se človek umika ali pa celo zapre pred življenjem ali družbo ker je tako lažje, bolj varno. Ima pa tisti ki bi te poskušal "ogreti" težko nalogo, glede na tvojo vrstico ki sem jo izvezel kot drugo. Saj si niti sama ne znaš predstavljati kako bi bilo to mogoče. Verjamem da razumeš kaj ti želim povedati.

"misleča, da se je čisto vse zarotilo proti meni"
mogoče bolje da obrneš pozornost na svetle strani svojega življenja, in gradiš na njih, ne obratno.

"Morda so rešitev zmenki"
morda, vendar počasi, ne pusti ta dogodki prehitevajo čustva, če bo fant pravi bo imel potrpljenje :)

za razliko od Petra (brez zamere), bi priporočal več družabnega življenja, manj študija in službe


zabave so zabavne, divje ali ne, saj ni potrebno biti v centru dogajanja, lahko samo opazuješ, važno je da greš v življenje, od doma, v družbo. In z veseljem, če le gre. Vsaka priložnost za družbo je dobrodošla, da najdeš kar iščeš.
Na vrh Sledi ZS Objavi