Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

Kdo bi imel otroka v teh časih?

Citiraj
Morda je vprašanje slišati malo čudno, ampak me res zanima, kako resnično imeti otroka glede na to, da je časa bolj malo, denarja pri večini še manj, poleg tega je socialna mreža, ki je nekdaj živela z otrokom, bolj ohlapna ali je sploh ni ... Pa ful enih negotovosti in vsega ... V bistvu to sploh ni več vprašanje srca, ampak danosti okolja. Kar je zelo žalostno. Kaj pa drugi mislite?
Na vrh Sledi ZS Objavi
Citiraj
Hmm zelo zanimiva teza. Če tako pomislim, se mi zdi odločitev za otroka res vezana na okolje. Sčasoma to pomeni, da jih bo vedno manj, saj so okoljski pogoji za etično vzgojene otroke vedno slabši. V okoljske pogoje spadajo tudi partnerski odnosi, ki pa so danes mnogokrat iz teh ali onih razlogov zreducirani na "bivanje pod skupno streho". Vrednota družine kot osnovne celice razpada in s tem tudi možnost, da bi bilo prihajajočim generacijam lepše. Zakaj bi torej na svet spravljali otroke, za katere že sedaj vemo, da bo kvaliteta njihovega življenja slabša kot je naša danes.

Če pa pogledam stvar iz drugega zornega kota, najbrž odločitev za otroka ni bilo vprašanje srca niti včasih. Sploh, če pomislimo na patriarhalne odnose, ki so vladali do vsesplošnega zaposlovanja tudi pri nas. Vsaj dokler so bile gospodinje doma na kmetijah in očetje, ki so v hišo prinašali denar (če ga niso med potjo zapili). Skratka tudi v tistih časih se otroci niso rojevali iz srčnih vzgibov njihovih staršev.

Ergo? Odočitev za otroka ni torej danes popolnoma nič drugačna, kot je bila včasih. Razlika je le v tegobah, ki čakajo te še nespočete otroke. Torej veselo na delo (pri tem delu večinoma vsaj uživamo). ;)
Na vrh Sledi ZS Objavi
Citiraj
Ja, zanimivo vprašanje. Mogoče bo pa v prihodnosti čisto drugače in bo večjo vrednost dobila skupnost, v kateri se bo vzgajalo vse otroke in večje povezovanje različnih generacij. Če dobro pomislimo, bi bilo itak smiselno, da v eni hiši, ki so tako velikeeee, živi več generacij, ki si med sabo pomagajo, vsak ima svoja znanja in svoje izkušnje, ki bi jih lahko prenesli tudi na vzgojo otrok in pomoč pri vzgoji ... Ampak res pa je tudi, da je take možnosti vse manj, glede na to, da so družine z enim otrokom ali brez ... zato pa počakajmo, ali bomo šli res nazaj k naravi in nazaj v skupnost. Nikoli ne veš.
Sicer se mi pa zdi, da lahko otrokom v vsakem trenutku lahko damo veliko, ne glede na okolje. In ne glede na čas. Če so tegobe, potem je važno le, da jim pokažemo mi, kako se z njimi spopadamo in jim tako damo lepo popotnico za življenje.
Na vrh Sledi ZS Objavi
Citiraj
Nalinka ti sam uživej ob delu tega in če maš željo ga kar naredi...pravjo da se potem itak vse uredi:)
Na vrh Sledi ZS Objavi
Citiraj
Res je :)))
Na vrh Sledi ZS Objavi
Citiraj
večina mojih prijateljev pravi, da bi jih imela, če bi se rodili pri petih letih .....posvojiti pa nočejo?
Na vrh Sledi ZS Objavi
Citiraj
[quote"Anin je napisal/a:
večina mojih prijateljev pravi, da bi jih imela, če bi se rodili pri petih letih..... posvojiti pa nočejo?

Če bi vprašali današnje mamice, ki imajo otroke stare vsaj nekaj let, bi jih večina odgovorila, da je z otroci najmanj dela, ko so še dojenčki. Ko še ne hodijo. Ker mu daš na vsake toliko nekaj za popiti, preostanek pa itak spi.

Posvojitev pa je vendarle nekoliko povezana z lastnim egom. Zakaj bi posvojil, če se čutim dovolj sposobnega predati naprej lastne gene. Vsaj telesno. Mentalno se tej ljudje očitno ne čutijo dovolj sposobne, da bi to tudi storili.
Na vrh Sledi ZS Objavi
Citiraj
[quote"Nalinka je napisal/a:
Morda je vprašanje slišati malo čudno, ampak me res zanima, kako resnično imeti otroka glede na to, da je časa bolj malo, denarja pri večini še manj, poleg tega je socialna mreža, ki je nekdaj živela z otrokom, bolj ohlapna ali je sploh ni ... Pa ful enih negotovosti in vsega ... V bistvu to sploh ni več vprašanje srca, ampak danosti okolja. Kar je zelo žalostno. Kaj pa drugi mislite?


Zanimiva tema,.... z Nalinko se tukaj strinjam, Napisano drži za večino ljudi oz.. za mlade pare, ki bi radi imeli otroke ampak je tukaj v večini prva težava stalna ( redna ) zaposlitev, kako prit do stanovanja ...itn. Mislim, da je to res velika ovira za naše mlade pare.....mogoče se kdo pridruži mojemu razmišljanju...
Na vrh Sledi ZS Objavi
Citiraj
Ja, Miro, ampak starejši bi najbrž rekli - vedno se najde pot - tako je bilo tudi nekdaj (in na primer pri mojih starših). Samo je pa najbrž res, da je bilo včasih vseeno lažje. Najbrž danes brez podpore družine - staršev in starih staršev - sploh ne gre - vsaj na primer z varstvom, pa če lahko živiš pri starših, to niti ni slabo - veliko jih zgradi oz. dozida en del v svoje stanovanje.
Na vrh Sledi ZS Objavi
Citiraj
[quote"Žabica je napisal/a:
Ja, Miro, ampak starejši bi najbrž rekli - vedno se najde pot - tako je bilo tudi nekdaj (in na primer pri mojih starših). Samo je pa najbrž res, da je bilo včasih vseeno lažje.
Najbrž danes brez podpore družine - staršev in starih staršev - sploh ne gre - vsaj na primer z varstvom, pa če lahko živiš pri starših, to niti ni slabo - veliko jih zgradi oz. dozida en del v svoje stanovanje.


Res je. Vedno se najde pot. In včasih ni bilo prav nič lažje kakor danes. Samo drugačne težave so bile. In to je vedno tako. Tudi kasnejše generacije bodo za nas govorile, da je bilo lažje. Če si nekdo želi otrok, jih bo imel neglede na socialno stanje.

Že včasih so govorili, da se moraš preselit tako daleč, da starši ne morejo do tebe v copatih. In to drži še danes. Res da je fino za varstvo, ampak osebno kljub vsemu mislim, da je zelo majhen odstotek parov, ki z življenjem pod isto streho nima nikakršnih težav.

Nekdo je v tem primeru vendarle tujec. Njegova vzgoja je bila drugačna, pogled njegovih staršev je drugačen ipd. Z leti se te razlike samo še bolj opazijo in predvsem občutijo. Življenje pod isto streho je postalo bolj navada, ker je danes težko narediti lastno hišo in ker so predvsem v šestdesetih in sedemdesetih delali bajte velike za 4 generacije... Mnogokrat se zgodi, da ostanejo zgornji štuki ali prazni, ali pa se ljudje med seboj skregajo.

Primer. Neka starša imata dva otroka. Eden živi "zgoraj" drugi pa se je odselil daleč stran in se vidijo z njim za velike praznike. Tisti "zgoraj" jim ves čas pomaga pri hiši, oni drugi pa pač ne. Ker ga ni. Ampak starša imata vedno toliko veliko stvari za povedati o onem drugem, s tem ki je "zgoraj" so pa venomer v konfliktu, ker "ta mlada" ne zna pospravljat, ne skuha v nedeljo ob 12-ih, ipd.

Pod isto streho dve generaciji živita lahko le v primeru, da nista "v žlahti". Takšno je pač dejstvo. Trdno sem prepričan, da je takšnih, ki si "zgoraj zrihtajo stanovanje" predvsem zaradi tega, ker se fejst razumejo, zelo malo. Večina to naredi, ker je to pač "easy way out".Starši so nas preveč scrkljali in to počnejo še takrat, ko bi se otroci morali odseliti.

Ko pride čas, je pač treba "od fertaha" stran. Basta.
Na vrh Sledi ZS Objavi Uredil Lorenzo Cherubini dne nedelja, 12. september 2010 ob 16:23
Citiraj
Lorenzo, se pridružujem tvoji debati, oz. razmišljanju. Težko je ,, enim,, mladim družinam živet pod isto streho z starši, ker mladi imajo svoje poglede na življenje, mi starejši pa tudi svoje.., zato veliko krat prihaja do nesoglasja, do konfliktov, zaradi nekih malenkosti..itn..
Službe,..ko smo mi bili še mladi, nismo imeli toliko težav z zaposlovanjem kot jih imajo danes naši mladi.. Službe so bile, dela je tudi bilo dovolj,,.. kar je pa pogoj za zaslužek...in preživetje...itn...
Na vrh Sledi ZS Objavi Uredil Miro dne nedelja, 12. september 2010 ob 21:50