HOLESTIN - učinkovito znižuje raven holesterola v krvi
http://prisluhnisi.si/index.php?route=product/product&product_id=76
Holestin je naravno prehransko dopolnilo, namenjeno vsem, ki imajo rahlo do zmerno povišano raven holesterola in trigliceridov v krvi. Izdelek vsebuje posebej izbrane seve rdečih kvasovk riža (lat. Monascus purpureus) s kontroliranim poreklom. Rdeče kvasovke riža imajo povsem naraven in ugoden vpliv na presnovo maščob. Klinične študije vedno znova potrjujejo učinkovitost rdečih kvasovk riža pri zniževanju:
skupnega holesterola
LDL holesterola in
triacilglicerolov
Monakolin K kot aktivna učinkovina rdečih kvasovk riža:
Aktivna snov rdečih kvasovk riža se imenuje Monakolin K. Ta zavira endogeno sintezo holesterola tako, da blokira delovanje encima HMG-CoA. Posledično se zniža količina skupnega holesterola in LDL-holesterola v krvi. V meta-analizi 91 randomiziranih kliničnih študij, ki so trajale vsaj 12 tednov in v katerih je skupaj sodelovalo 68.485 udeležencev, se je LDL-holesterol znižal za izjemnih 24-49%. Seveda je odstotek znižanja odvisen od začetne vrednosti povišanega holesterola, od količine zaužitih rdečih kvasovk riža in od samega časa trajanja uživanja učinkovine.
Vloga holesterola v človeškem telesu:
Holesterol je ključna strukturna sestavina celičnih membran. Na eni strani povečuje trdnost in stabilnost membran, na drugi strani pa zmanjšuje prepustnost membran za vodikove in natrijeve ione.
Holesterol je prekurzor (predhodnik) žolčnih kislin, ki vplivajo na emulgiranje maščob, aktivacijo lipaz (encimov, ki razgrajujejo lipide) in tako posredno na hitrejšo presnovo maščob.
Holesterol je prekurzor steroidnih hormonov: kortizol, aldosteron, progesteron, estrogen, testosteron.
Holesterol je prekurzor vitamina D.
Od kje izvira holesterol:
Približno 20 – 30% holesterola v krvi izvira iz zaužite hrane (eksogeni holesterol).
Preostalih 70 – 80% holesterola se sintetizira (tvori) v človeškem telesu (endogeni holesterol).
Vzroki za povečano vsebnost holesterola v krvi so:
nepravilna prehrana,
različne bolezni (bolezni ščitnice, sladkorna bolezen, genske okvare, motnje v presnovi),
hormonske spremembe in hormonska neravnovesja (npr. obdobje menopavze),
uporaba nekaterih zdravil in
stres.
Ateroskleroza:
Ateroskleroza nastane zaradi dolgotrajnega in pogostega odlaganja holesterola in drugih lipidov na stenah žil.
V procesu ateroskleroze se v obloge na stene žil vežejo tudi Ca2+ ioni.
Reakcija Ca2+ ionov z ogljikovo kislino povzroča poapnenje žil (CaCO3).
Ateroskleroza predstavlja oviran ali celo blokiran pretok krvi po telesu, kar lahko povzroči srčni infarkt, možgansko kap ali trombozo.
Kako vplivati na znižanje povečane ravni holesterola v krvi:
dieta (zmanjšana količina holesterola v hrani)
povečana telesna aktivnost
uživanje prehranskih dopolnil
uživanje zdravil za:
a) zmanjšanje sinteze holesterola
b) zmanjšanje resorpcije holesterola
c) odstranjevanje žolčnih kislin
Ali veste?:
Holesterol je v človeškem telesu nujno potreben, vendar je v prevelikih količinah zelo škodljiv.
Lipoproteini nizke gostote ali LDL (low density lipoprotein), imenovani tudi "slabi" holesterol, prenašajo holesterol iz jeter v tkiva in arterije. Višja ko je raven LDL holesterola v krvi, bolj je posameznik izpostavljen srčno-žilnim in koronarnim bolezenskim dogodkom.
Lipoproteini visoke gostote ali HDL (high density lipoprotein), imenovani tudi "dobri" holesterol, prenašajo holesterol iz tkiv in arterij v jetra in ga tako odstranijo iz telesa. Višja raven HDL holesterola v krvi preprečuje izpostavljenost posameznika srčno-žilnim in koronarnim dogodkom.
Na podlagi raziskav je ugotovljeno, da ima kar 69,2% Slovencev zvišano raven holesterola v krvi.
Najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji so še vedno bolezni srca in ožilja. Značilnost kroničnih bolezni je, da jih povzročajo in pospešujejo dejavniki tveganja nezdravega življenjskega sloga ter biološki dejavniki tveganja, med katere poleg zvišane ravni holesterola sodijo tudi zvišan krvni tlak, zvišana raven sladkorja v krvi, čezmerna telesna teža in debelost ter stres.
Pri odraslih osebah, starejših od 20 let, naj bi se nivo holesterola preverjalo enkrat letno.