Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

zdravljenje v psihiatrični bolnišnici

Citiraj
Sem odrasla hči matere, ki trpi zaradi depresije. Prvičse je z njo srečala pred 20 leti, lani jeseni je tretjič doživela zelo hudo poslabšanje. Na lastno željo je odšla v psihiatrično bolnišnico, na odprti oddelek, oz. sanatorij.
Tam je že 3 mesece. Domov pride čez vikend. Ko pripoveduje o življenju v sanatoriju, dobim občutek, da je tam za "brezveze". Namreč, najprej 3 tedne ni bilo nobenega zdravnika. Sedaj je prisotna ena psihiatrinja, do katere bolniki zelo težko pridejo. Ko je mama končno prišla do nje, jo je prosila za menjavo antidepresiva, saj je po 3 mesecih stanje še slabše kot prej. A je zdravnica ni poslušala, temveč nadrla in ji zagrozila z zaprtim oddelkom. Pacienti nimajo nobene individulane obravnave, edina možnost za pogovor je skupinska terapija, menda enkrat tedensko. Nekateri zdravstveni delavci se do njih vedejo, kot da so otroci, ne pa bolni odrasli. Verbalno jih ponižujejo, jim ne dajo vseh informacij.
Veliko vprašanj se mi ob tem postavlja. Kakšne so pravice psihiatričnih bolnikov? Moja mama je vsakič, ko je potrebovala pomoč, naletela na drugega psihiatra, ki ji je napisal AD, naslednji malo spremenil, ne da bi se poglobil v bolnico. Je to pravi način? Ne obstaja osebni psihiater, tako kot je osebni ginekolog?
Kako naj bi potekalo zdravljenje v bolnišnici? Je individualna terapija pravica bolnika? Kako je s psihoterapevtom? Zakaj ga ni?
Zakaj ta zdravnica noče mami spremeniti AD? Povsod berem, da se mora spremeniti doza ali AD, če po nekaj tednih ni izboljšanja. a 3 meseci niso dovolj? So v ozadju interesi določene farmacevtske družbe?

Sedaj je mama začela na lastno pest (in mojim prigovarjanjem) z individualno psihoterapijo, ki je plačljiva. Ima kakšno možnost do povrnitve stroškov?

Opazila sem, da se je mama značajsko zelo spremenila. Kot da je sploh ne poznam. GOvori samo o tem, kaj vse jo boli, kako čudno ji je v glavi, kako jo peče koža,... Kako naj odreagiram? Po resnici povedano, sem nanjo zelo jezna, ker me ne posluša, me ne upošteva. Ne mislim, da vem največ, ampak določena zaslepljenost v njenih mislih je tako očitna, ona pa mi ne verjame, ko jo opozorim nanje. Težko je za vse nas, ne samo zanjo.

Še nekaj me skrbi. Je nagnjenost k depresiji dedna?

Hvala za vaš odgovor.
Na vrh Sledi ZS Objavi
Citiraj
Pozdravljeni, za pomoč oz. nasvet se lahko obrnete na društvo Šent- Slovensko združenje za duševno zdravje, ki je neprofitna, prostovoljna organizacija, namenjena osebam s težavami v duševnem zdravju in na društvo Ozara. Kontakta: http://www.sent.si/ , http://www.ozara.org/
Na Centru za mentalno zdravje, Zaloška 29, tel: 01/5874 900 pa delujejo psihiatri s koncesijo.
Lep pozdrav !
Na vrh Sledi ZS Objavi