Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Revmatoidni artritis

(Foto: Dreamstime)

Sistemska kronična vnetna bolezen, ki značilno prizadene predvsem sklepe rok in nog simetrično, pa tudi obsklepna tkiva. Je avtoimunska bolezen; imunski sistem proizvaja specifična protitelesa (revmatoidne faktorje), ki delujejo proti lastnim tkivom.  
Pojavlja se povsod po svetu, v kateri koli starosti, prizadene 1 % prebivalstva, pogostejša je v starostni dobi 30-50 let, pri ženskah 3-krat bolj prisotna, predvsem pred menopavzo. V družinah se deduje, a sporadično.

Začetek bolezni se običajno kaže kot počasen, progresiven, simetričen poliartritis (hkratno vnetje več sklepov, ki se razvija v času od nekaj tednov do mesecev). Lahko nastopi tudi zelo hitro, v nekaj dneh, s hudim vnetjem sklepov, kar je sicer zelo redko, prognoza pa je boljša. 
Napredovanje bolezni lahko pripelje do destrukcije sklepov, posledično omejitve gibanja, nezdravljena v 10-15 letih tudi do invalidnosti. Poudariti je treba, da danes ob dobri seznanjenosti z boleznijo, zgodnjem odkrivanju in vrsti učinkovitih zdravil ni nobenega razloga za skrb. 

Simptomi in znaki

Vzroki in dejavniki tveganja

Vzrok je avtoimunske narave.

Protitelesa, ki so del imunskega sistema, napadejo sinovijsko ovojnico lastnega telesa, ki obdaja notranje površine sklepov. To povzroči zadebelitev sinovijske ovojnice, ki potem lahko vdre hrustanec in kosti sklepa ter ju uniči. Tudi kite in ligamenti, ki sicer sodelujejo pri fiksaciji sklepa, postanejo šibkejši in raztegnjeni. Zaradi genetskih dejavnikov je lahko človek bolj dovzeten za zunanje dejavnike, ti pa imajo tako lahko večji vpliv na vznik bolezni.



Kot omenjeno, se revmatoidni artritis pogosteje pojavlja pri ženskah, v kateri koli starosti, a vseeno je frekvenca večja med 30. in 50. letom. Pri osebah, ki imajo bolezen v družini, je tveganje za razvoj bolezni večji. Poleg naštetih dejavnikov riziko povečuje tudi kajenje.

Diagnostika

  • klinični pregled
  • laboratorijski testi
  • RTG sklepov
  • dopolnilne slikovne preiskave (UZ, MGI)

Zdravljenje

  • zdravila (predvsem za odpravo simptomov, upočasnitev napredovanja in s tem preprečitev trajne poškodbe ter uničenje sklepov)
  • nesteroidni antirevmatiki (NSAR; predvsem za blaženje vnetja in bolečine v sklepih)
  • glukokortikoidi (v primeru hujše bolezni)
  • imunomodulatorji, imunosupresivna zdravila (za zmanjšanje in upočasnitev poteka bolezni z zaviranjem v tem primeru »podivjanega« imunskega sistema)
  • izotopska sinovektomija (poseg, pri katerem se v ne hudo okvarjen vnet sklep vbrizga izotop, ki deluje protivnetno in za dalj časa omili sklepno vnetje; sam poseg ni tako obremenjujoč, zato se ga priporoča predvsem starejšim)
  • kirurški poseg (če je sklep že hudo poškodovan)
- artroplastika (kirurška zamenjava sklepa)

- sinovektomija (odstranitev vnete notranje sklepne ovojnice)

- šivanje pretrganih kit

- razbremenitev utesnjenost živcev

- čiščenje sklepnega hrustanca

- odstranitev sklepnega drobirja

Preventiva

  • kaj točno vpliva na nastop bolezni, še ni jasno
  • izogibanje infekcij, travm in drugih zunanjih dejavnikov

Kdaj k zdravniku

  • pozorni bodite na neprijetne občutke, bolečino in zatekanje več sklepov na levi in desni strani telesa

Samopomoč

  • lahkotnejše vaje (za krepitev mišic okrog prizadetih sklepov in zmanjšanje morebitne utrujenosti; ne gre pa pretiravati, saj lahko pride do poškodb)
  • namakanje sklepov izmenjaje v topli in hladni vodi (topla 5 min, hladna 1 min, ponovitev na 30 min, zaključek v topli; toplota zmanjša bolečino in sprosti mišice, hlad zmanjša občutek za bolečino; hlajenje se ne priporoča pri osebah s slabo cirkulacijo)
  • sproščanje in izogibanje stresu

Kaj menijo strokovnjaki?