Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Panična motnja (Epizodna paroksizmalna anksioznost)

(Foto: Dreamstime)

Označujejo jo ponavljajoči se in nepričakovani napadi panike, ki niso vezani na določeno situacijo. Napad se zgodi v okoliščinah, ki same po sebi niso nevarne; nenadoma, docela se razvije v nekaj minutah, ko prizadetega obvladuje močan strah in/ali cela vrsta telesnih občutkov, nato pa v nekaj minutah do ene ure postopoma mine.
Pri približno polovici ljudi s panično motnjo se pojavlja tudi agorofobija.

Simptomi in znaki

Vzroki in dejavniki tveganja



  • pretirano previdni starši, ki opozarjajo, da je svet nevaren


  • pretirano kritični starši z visoko postavljenimi standardi


  • emocionalna nezanesljivost in odvisnost staršev 


  • starši, ki zavirajo samouveljavljanje otrok


  • stalen stres


Sprožilni vzroki:





  • pomembne osebne izgube


  • velike življenjske spremembe


  • zloraba psihoaktivnih snovi (droge, alkohol)

Diagnostika

Panični napad sam po sebi še ne pomeni panične motnje; le-to se ugotavlja, če pride v enem mesecu do nekaj resnih paničnih napadov:





  • ki nastanejo v nenevarnih okoliščinah


  • ki ne smejo biti povezani z znano ali pričakovano situacijo


  • med katerimi tesnobe ni ali pa je blaga

Zdravljenje

panični napadi se zdravijo na tri načine:





  • z zdravili


  • s psihoterapijo


  • s kombinacijo zdravil in psihoterapije (najbolj učinkovito)

Preventiva



  • večina raziskav sicer ugotavlja, da se panični napadi pojavijo brez predhodnih psihosocialnih provokacij; posamezni podatki pa kažejo na večje število stresnih življenjskih dogodkov v zadnjem mesecu pred pojavom motnje

Kdaj k zdravniku



  • k zdravniku je priporočljivo oditi, če se takšni napadi ponavljajo in vplivajo na vsakdanje življenje posameznika

Samopomoč

Čez določen čas se lahko zniža moč in pogostost napadov, če so ljudje pripravljeni narediti nekaj sprememb v svojem življenju (Bourne, 1995):





  • redna vadba globoke relaksacije


  • redno vzdrževanje telesne kondicije


  • zmanjšanje uporabe raznih stimulansov (kofeina, sladkorja, nikotina, ...)


  • učiti se sprejemanja in izražanja čustev (posebej jezo in žalost)


  • osvojiti »notranji govor« in sprejeti mirnejša in pozitivnejša stališča do življenja

Kaj menijo strokovnjaki?