Shizofrenija

Kronična in pogosto progresivna bolezen možganov. Spada v večjo skupino duševnih motenj, ki jih imenujemo psihoze. Čeprav gre verjetno za eno najtežjih duševnih motenj, je v veliki meri obvladljiva, kar omogoča bolnikom dobro vključenost v normalno življenje. Bolezen se pojavlja v 0,5-1 % populacije.

Shizofrenija se pri različnih bolnikih izraža različno. Bolezenski simptomi se delijo v štiri skupine:
- Pozitivni simptomi: blodnje in halucinacije ter preganjavica. Najnevarnejše so t. i. ukazovalne slušne halucinacije z jasnimi ukazi, ki osebi govorijo, naj se, denimo, ubije. Pojavijo se ohlapne asociacije, misli so nejasne, celo nepovezane in težko razumljive.
- Negativni simptomi: zaprtost vase, brezvoljnost, odsotnost pobud ali motivacije. Socialna izoliranost, izguba zanimanja za okolje, zanemarjenost, nenavadno vedenje in stalno rušenje socialnih pravil (brskanje po smetišču, kričanje obscenosti).
- Kognitivni (spoznavni) simptomi: motnje delovnega spomina, zmanjšana sposobnost koncentracije, oteženo učenje, nezmožnost dokončanja stavka.
- Afektivni (čustveni) simptomi: zmanjšana oz. neustrezna čustvena izraznost. Čustvovanje je togo in pogosto neprimerno glede na posamezne situacije. Odraža se z nespremenjeno obrazno mimiko, s slabim očesnim stikom, z upočasnjenim govorom. Oseba se lahko smeje ob neustreznih situacijah ali hihita brez razloga.

Simptomi in znaki

• halucinacije
• motnje spomina
• blodnje
• preganjavica
• brez motivacije nemotiviranost
• zanemarjenost
• zaprtost vase
• težave s koncentracijo

Vzroki in dejavniki tveganja

Lahko so demografski (starost, spol, rasa, socialni razred), lahko so dejavni že dolgo pred izbruhom bolezni (geni, zapleti pred rojstvom in ob njem) ali pa tik pred izbruhom bolezni (stresni življenjski dogodki, migracija, družinske interakcije).

Na izbruh bolezni lahko vpliva tudi zloraba alkohola in marihuane.

Diagnostika

• diagnozo postavi psihiater na temelju pogovora in rezultatov testov
  

Zdravljenje

• psihosocialne metode
  


• 
  rehabilitacija


• farmakološko:
  

- klasični antipsihotiki (depo injekcije in peroralno)

- atipični antipsihotiki (depo injekcije in peroralno ter orodisperzibilne tablete)

- anksiolitiki, antidepresivi, litij, uspavalna sredstva

Preventiva

• redno jemanje zdravil
  


• redno obiskovanje psihiatra
  


• abstinenca od alkohola in marihuane

Kdaj k zdravniku

• znaki, kot so zapiranje vase, oteženo učenje, prisluhi, še ne pomenijo nujno shizofrenije, a če trajajo dlje časa (mesec dni ali več), je dobro poiskati pomoč zdravnika ali psihiatra

Samopomoč

• ne prekinjajte zdravljenja samovoljno
  


• če menite, da vam zdravila ne pomagajo ali imajo neželene učinke, to takoj povejte svojemu zdravniku
  


• pridružite se skupini za samopomoč
  


• pri zdravljenju ima neprecenljivo vlogo tudi podpora družine in prijateljev