Kronična in pogosto progresivna bolezen možganov. Spada v večjo skupino duševnih motenj, ki jih imenujemo psihoze. Čeprav gre verjetno za eno najtežjih duševnih motenj, je v veliki meri obvladljiva, kar omogoča bolnikom dobro vključenost v normalno življenje. Bolezen se pojavlja v 0,5-1 % populacije.
Shizofrenija se pri različnih bolnikih izraža različno. Bolezenski simptomi se delijo v štiri skupine:
- Pozitivni simptomi: blodnje in halucinacije ter preganjavica. Najnevarnejše so t. i. ukazovalne slušne halucinacije z jasnimi ukazi, ki osebi govorijo, naj se, denimo, ubije. Pojavijo se ohlapne asociacije, misli so nejasne, celo nepovezane in težko razumljive.
- Negativni simptomi: zaprtost vase, brezvoljnost, odsotnost pobud ali motivacije. Socialna izoliranost, izguba zanimanja za okolje, zanemarjenost, nenavadno vedenje in stalno rušenje socialnih pravil (brskanje po smetišču, kričanje obscenosti).
- Kognitivni (spoznavni) simptomi: motnje delovnega spomina, zmanjšana sposobnost koncentracije, oteženo učenje, nezmožnost dokončanja stavka.
- Afektivni (čustveni) simptomi: zmanjšana oz. neustrezna čustvena izraznost. Čustvovanje je togo in pogosto neprimerno glede na posamezne situacije. Odraža se z nespremenjeno obrazno mimiko, s slabim očesnim stikom, z upočasnjenim govorom. Oseba se lahko smeje ob neustreznih situacijah ali hihita brez razloga.
Lahko so demografski (starost, spol, rasa, socialni razred), lahko so dejavni že dolgo pred izbruhom bolezni (geni, zapleti pred rojstvom in ob njem) ali pa tik pred izbruhom bolezni (stresni življenjski dogodki, migracija, družinske interakcije).
Na izbruh bolezni lahko vpliva tudi zloraba alkohola in marihuane.
prof. dr. sci. Igor Križman dr. med. spec. gastroenterologije
Marjan Berginc dr. med.
spec. splošne medicine
prof. dr. sci. Miro Denišlič dr. med.
spec. nevrologije