Spada med razpoloženjske (afektivne) motnje, včasih so jo poimenovali manično-depresivna motnja. Značilno je izmenjevanje depresije in manije, pri čemer ni nujno, da eni fazi sledi druga.
Oboleli naj bi v preteklosti doživel vsaj eno depresivno in eno manično epizodo ali pa vsaj dve izključno manični epizodi. Pada lahko iz ene skrajnosti v drugo, v eni fazi lahko ostane tudi dlje časa (več dni, mesecev). Večina po vsaki bolezenski epizodi doseže popolno remisijo, ki lahko traja dlje časa, torej je lahko razpoloženje do naslednje epizode popolnoma normalno.
Pogosto ima bolnik več depresivnih epizod, ki jim sledi manična faza vznesenega, privzdignjenega razpoloženja.
Motnja se lahko pojavi v kateri koli starosti (tudi v adolescenci ali po 50. letu), najpogosteje pa se začne v zgodnjih 20. letih. Prva epizoda bipolarne motnje je pri moških pogosteje manična, pri ženskah pa depresivna.
Pri bipolarni motnji je vedenje spremenjeno, drugačno in škodljivo za samo osebo in za njeno okolico. Bipolarna motnja vpliva na razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Vpliva na to, kaj oseba misli o sebi in o svojem življenju, kako čuti in doživlja svet okrog sebe, moti tudi spanec in apetit.
V depresivni fazi kaže oseba znake depresije (nespečnost ali pretirano spanje, izguba teka ali pretirana ješčost, izpraznjenost, razdražljivost, občutek nemoči in krivde), v manični pa ima izjemno veliko energije, je pretirano samozavestna in odločna, nenehno je v gibanju, spanca skoraj ne potrebuje. V mešani obliki bipolarne motnje so simptomi depresije in manije prisotni istočasno ali pa razpoloženje niha v krajših časovnih periodah, od dneva do dneva, lahko celo iz ure v uro.
Boštjan Kersnič dr. med. spec. nefrolog
prim. asist. mag. Nikša Šegota dr. med.
spec. internist pulmolog