Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Šok

(Foto: Dreamstime)

Nujno stanje nezadostne prekrvavitve organov (glede na njihove potrebe), zaradi česar pride do hude okvare celic in posledičnih metabolnih motenj.

Poznamo več vrst šoka:
- hipovolemični (zaradi zmanjšanega volumna krvi)
- kardiogeni (zaradi odpovedi srca kot črpalke)
- obstrukcijski (zaradi mehanične ovire, ki zmanjšuje pretok krvi)
- distribucijski (zaradi nenormalnega razširjenja žil in prerazporeditve krvi v področja, kjer ni nujno potrebna)


Simptomi in znaki

Vzroki in dejavniki tveganja

vzroki hipovolemičnega šoka:



  • zunanje in notranje krvavitve

  • dehidracija: huda driska ali bruhanje, obilno potenje, izguba tekočine skozi opečeno kožo ali zaradi hitrega nastanka oteklin
vzroki kardiogenega šoka:



  • srčni infarkt, aritimije, hudo poslabšanje kronične srčne bolezni
vzroki obstrukcijskega šoka:



  • pljučna embolija

  • izliv krvi v osrčnik

  • tenzijski pnevmotoraks (zaradi poškodbe ali kot zaplet pljučne bolezni)
vzroki distribucijskega šoka:



  • hude alergijske reakcije

  • sepsa

  • poškodbe hrbtenjače

  • nekatere zastrupitve

Diagnostika


  • anamneza in klinični pregled (tipanje pulza, merjenje tlaka)

  • EKG

  • merjenje saturacije krvi s pulznim oksimetrom

  • po potrebi RTG,UZ, CT, ...

Zdravljenje


  • če je potrebno, temeljni in dodatni postopki oživljanja, ugotavljanje vzrokov in korekcija le-teh, dovajanje 100-odstotnega kisika prek ohio maske, analgetik pri bolečinah, imobilizacija zlomov

  • pri hipovolemičnem šoku zaustavljanje krvavitev in nadomeščanje tekočine, če tenzijski pnevmotoraks, tudi torakalna drenaža, tamponada srca idr.
laična pomoč:



  • takoj poklicati reševalce

  • če je vzrok šoka očiten, ukrepati v skladu z navodili (navedena v poglavjih posameznih vrst šokov)

  • pridobiti čim več informacij o bolnikovih težavah (kdaj, kako, zakaj, kje so se začele), morebitnih drugih boleznih, morebitnih zdravilih, ki jih redno jemlje

  • stalno opazovati bolnika (pripraviti se na morebitno oživljanje)

  • bolnika dati v vodoravni položaj z rahlo dvignjenimi nogami (izboljšanje prekrvavitve možganov)

  • če šok nastaja počasneje, se lahko bolniku, ki ima velike izgube tekočine, pripravi rehidracijsko raztopino (iz praškov, ki se kupijo v lekarnah)

Preventiva


  • šok je posledica številnih različnih vzrokov (gl. zgoraj), zato se je treba izogibati vsem stanjem, ki lahko do njega privedejo, in čimprej obiskati zdravnika

Kdaj k zdravniku


  • bolnika z zgoraj opisanimi simptomi in znaki je treba nemudoma odpeljati k zdravniku oz. poklicati nujno medicinsko pomoč (hitro nastali šok vodi do zastoja srca)

Kaj menijo strokovnjaki?