Šok

Nujno stanje nezadostne prekrvavitve organov (glede na njihove potrebe), zaradi česar pride do hude okvare celic in posledičnih metabolnih motenj.

Poznamo več vrst šoka:
- hipovolemični (zaradi zmanjšanega volumna krvi)
- kardiogeni (zaradi odpovedi srca kot črpalke)
- obstrukcijski (zaradi mehanične ovire, ki zmanjšuje pretok krvi)
- distribucijski (zaradi nenormalnega razširjenja žil in prerazporeditve krvi v področja, kjer ni nujno potrebna)

Simptomi in znaki

• bledica
• hitro dihanje
• dehidracija
• bleda potna hladna koža
• motnje zavesti
• nemir
• omotica
• upočasnjen počasen pulz
• slabo tipen pulz
• pospešen srčni utrip
• kratka sapa
• umirjenost
• nizek krvni tlak
• tresavica
• zaspanost

Vzroki in dejavniki tveganja

vzroki hipovolemičnega šoka:

• zunanje in notranje krvavitve
  


• dehidracija: huda driska ali bruhanje, obilno potenje, izguba tekočine skozi opečeno kožo ali zaradi hitrega nastanka oteklin
  

• srčni infarkt, aritimije, hudo poslabšanje kronične srčne bolezni
  

• pljučna embolija
  


• izliv krvi v osrčnik
  


• tenzijski pnevmotoraks (zaradi poškodbe ali kot zaplet pljučne bolezni)
  

• hude alergijske reakcije
  


• sepsa
  


• poškodbe hrbtenjače
  


• nekatere zastrupitve
  

Diagnostika

• anamneza in klinični pregled (tipanje pulza, merjenje tlaka)
  


• EKG
  


• merjenje saturacije krvi s pulznim oksimetrom
  


• po potrebi RTG,UZ, CT, ...
  

Zdravljenje

• če je potrebno, temeljni in dodatni postopki oživljanja, ugotavljanje vzrokov in korekcija le-teh, dovajanje 100-odstotnega kisika prek ohio maske, analgetik pri bolečinah, imobilizacija zlomov
  


• pri hipovolemičnem šoku zaustavljanje krvavitev in nadomeščanje tekočine, če tenzijski pnevmotoraks, tudi torakalna drenaža, tamponada srca idr.
  

• takoj poklicati reševalce
  


• če je vzrok šoka očiten, ukrepati v skladu z navodili (navedena v poglavjih posameznih vrst šokov)
  


• pridobiti čim več informacij o bolnikovih težavah (kdaj, kako, zakaj, kje so se začele), morebitnih drugih boleznih, morebitnih zdravilih, ki jih redno jemlje
  


• stalno opazovati bolnika (pripraviti se na morebitno oživljanje)
  


• bolnika dati v vodoravni položaj z rahlo dvignjenimi nogami (izboljšanje prekrvavitve možganov)
  


• če šok nastaja počasneje, se lahko bolniku, ki ima velike izgube tekočine, pripravi rehidracijsko raztopino (iz praškov, ki se kupijo v lekarnah)

Preventiva

• šok je posledica številnih različnih vzrokov (gl. zgoraj), zato se je treba izogibati vsem stanjem, ki lahko do njega privedejo, in čimprej obiskati zdravnika

Kdaj k zdravniku

• bolnika z zgoraj opisanimi simptomi in znaki je treba nemudoma odpeljati k zdravniku oz. poklicati nujno medicinsko pomoč (hitro nastali šok vodi do zastoja srca)