Šok

(Foto: Dreamstime)

Nujno stanje nezadostne prekrvavitve organov (glede na njihove potrebe), zaradi česar pride do hude okvare celic in posledičnih metabolnih motenj.

Poznamo več vrst šoka:
- hipovolemični (zaradi zmanjšanega volumna krvi)
- kardiogeni (zaradi odpovedi srca kot črpalke)
- obstrukcijski (zaradi mehanične ovire, ki zmanjšuje pretok krvi)
- distribucijski (zaradi nenormalnega razširjenja žil in prerazporeditve krvi v področja, kjer ni nujno potrebna)


Simptomi in znaki

Vzroki in dejavniki tveganja

vzroki hipovolemičnega šoka:



  • zunanje in notranje krvavitve

  • dehidracija: huda driska ali bruhanje, obilno potenje, izguba tekočine skozi opečeno kožo ali zaradi hitrega nastanka oteklin
vzroki kardiogenega šoka:



  • srčni infarkt, aritimije, hudo poslabšanje kronične srčne bolezni
vzroki obstrukcijskega šoka:



  • pljučna embolija

  • izliv krvi v osrčnik

  • tenzijski pnevmotoraks (zaradi poškodbe ali kot zaplet pljučne bolezni)
vzroki distribucijskega šoka:



  • hude alergijske reakcije

  • sepsa

  • poškodbe hrbtenjače

  • nekatere zastrupitve

Diagnostika


  • anamneza in klinični pregled (tipanje pulza, merjenje tlaka)

  • EKG

  • merjenje saturacije krvi s pulznim oksimetrom

  • po potrebi RTG,UZ, CT, ...

Zdravljenje


  • če je potrebno, temeljni in dodatni postopki oživljanja, ugotavljanje vzrokov in korekcija le-teh, dovajanje 100-odstotnega kisika prek ohio maske, analgetik pri bolečinah, imobilizacija zlomov

  • pri hipovolemičnem šoku zaustavljanje krvavitev in nadomeščanje tekočine, če tenzijski pnevmotoraks, tudi torakalna drenaža, tamponada srca idr.
laična pomoč:



  • takoj poklicati reševalce

  • če je vzrok šoka očiten, ukrepati v skladu z navodili (navedena v poglavjih posameznih vrst šokov)

  • pridobiti čim več informacij o bolnikovih težavah (kdaj, kako, zakaj, kje so se začele), morebitnih drugih boleznih, morebitnih zdravilih, ki jih redno jemlje

  • stalno opazovati bolnika (pripraviti se na morebitno oživljanje)

  • bolnika dati v vodoravni položaj z rahlo dvignjenimi nogami (izboljšanje prekrvavitve možganov)

  • če šok nastaja počasneje, se lahko bolniku, ki ima velike izgube tekočine, pripravi rehidracijsko raztopino (iz praškov, ki se kupijo v lekarnah)

Preventiva


  • šok je posledica številnih različnih vzrokov (gl. zgoraj), zato se je treba izogibati vsem stanjem, ki lahko do njega privedejo, in čimprej obiskati zdravnika

Kdaj k zdravniku


  • bolnika z zgoraj opisanimi simptomi in znaki je treba nemudoma odpeljati k zdravniku oz. poklicati nujno medicinsko pomoč (hitro nastali šok vodi do zastoja srca)

Kaj menijo strokovnjaki?

Peter Belšak dr. med. spec. otorinolaringologije

prof. dr. sci Miha Debevec dr. med. spec. onkologije

Skupine: Rak

asist. dr. sci. Boštjan Salobir dr. med. spec- internist

Skupine: Osteoporoza