Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Anevrizma trebušne aorte

(Foto: Dreamstime)

Vrečasta ali vretenasta razširitev stene glavne žile odvodnice. Najpogosteje (75 %) nastane na trebušnem delu aorte. Ker večinoma ne povzroča težav, se jo odkrije naključno pri UZ trebuha zaradi drugih namenov. Bolnik lahko čuti utripanje, nelagodje in polnost v zgornjem delu trebuha. Včasih se jo da zatipati, pri zelo suhih osebah se utripanje (pulzacije) celo vidi, večanje anevrizme pa povzroči bolečine v trebuhu in hrbtu, ki lahko izžarevajo v spodnje ude in prebavne motnje.
Večina bolnikov nima težav, vendar pa gre za potencialno nujno stanje, saj je predrtje (ruptura) brez takojšnje kirurške oskrbe v kratkem času smrtno.
Pretgranje ali ruptura anevrizme se kaže kot nenadna huda bolečina v trebuhu in hrbtu, napet trebuh, pulzirajoča masa v trebuhu, kolaps in hipovolemični šok.

Simptomi in znaki

Vzroki in dejavniki tveganja

Vzroki:



  • ateroskleroza (nad 80 %)

  • dedne bolezni vezivnega tkiva (marfanov sindrom, ehlers-danlosov sindrom)

  • vnetje žilne stene

  • poškodba

  • okužbe

  • dedni dejavniki

  • izpostavljenost večjim mehanskim obremenitvam

  • slabša elastičnost tega dela aorte


Dejavniki tveganja:



  • kajenje

  • povišan krvni tlak

  • visok holesterol v krvi

  • sladkorna bolezen tipa 2

Diagnostika


  • anamneza

  • klinični pregled

  • UZ in RTG trebuha

  • CT

  • aortografija

Zdravljenje


  • (pol)letne redne UZ kontrole (če se anevrizma ne širi in je manjša od 5,5 cm v premeru)

  • operacija (če je anevrizma večja od 5,5 cm, povzroča težave ali se širi za več kot 1 cm na leto; pri rupturi anevrizme): kirurg odpre trebušno voltino in na mesto razširitve vstavi žilno protezo, ki premosti obolel del aorte; včasih se lahko vstavi žilna opornica s pristopom skozi žilo

  • podporno (šokirani bolniki, gl. poglavje šok)

Preventiva


  • redni pregledi ob znani anevrizmi

  • kontrole krvnega tlaka

  • redno jemanje zdravil za nižanje pritiska (po potrebi)

  • kontrola lipidov v krvi

Izogibanje dejavnikom tveganja za razvoj ateroskleroze:



  • opustitev kajenja

  • urejenost krvnega tlaka in lipidov v krvi

  • redna telesna aktivnost

  • vzdrževanje primerne telesne teže

Kdaj k zdravniku


  • ob pojavu simptomov in znakov, značilnih za anevrizmo

  • pri pojavljanju anevrizem v družini

  • nemudoma ob nenadnem nastopu hudih težav (sum na rupturo anevrizme)

Kaj menijo strokovnjaki?

Viva Strokovnjaki

Sorodne vsebine

Povezane skupine