Anevrizma trebušne aorte

(Foto: Dreamstime)

Vrečasta ali vretenasta razširitev stene glavne žile odvodnice. Najpogosteje (75 %) nastane na trebušnem delu aorte. Ker večinoma ne povzroča težav, se jo odkrije naključno pri UZ trebuha zaradi drugih namenov. Bolnik lahko čuti utripanje, nelagodje in polnost v zgornjem delu trebuha. Včasih se jo da zatipati, pri zelo suhih osebah se utripanje (pulzacije) celo vidi, večanje anevrizme pa povzroči bolečine v trebuhu in hrbtu, ki lahko izžarevajo v spodnje ude in prebavne motnje.
Večina bolnikov nima težav, vendar pa gre za potencialno nujno stanje, saj je predrtje (ruptura) brez takojšnje kirurške oskrbe v kratkem času smrtno.
Pretgranje ali ruptura anevrizme se kaže kot nenadna huda bolečina v trebuhu in hrbtu, napet trebuh, pulzirajoča masa v trebuhu, kolaps in hipovolemični šok.

Simptomi in znaki

Vzroki in dejavniki tveganja

Vzroki:



  • ateroskleroza (nad 80 %)

  • dedne bolezni vezivnega tkiva (marfanov sindrom, ehlers-danlosov sindrom)

  • vnetje žilne stene

  • poškodba

  • okužbe

  • dedni dejavniki

  • izpostavljenost večjim mehanskim obremenitvam

  • slabša elastičnost tega dela aorte


Dejavniki tveganja:



  • kajenje

  • povišan krvni tlak

  • visok holesterol v krvi

  • sladkorna bolezen tipa 2

Diagnostika


  • anamneza

  • klinični pregled

  • UZ in RTG trebuha

  • CT

  • aortografija

Zdravljenje


  • (pol)letne redne UZ kontrole (če se anevrizma ne širi in je manjša od 5,5 cm v premeru)

  • operacija (če je anevrizma večja od 5,5 cm, povzroča težave ali se širi za več kot 1 cm na leto; pri rupturi anevrizme): kirurg odpre trebušno voltino in na mesto razširitve vstavi žilno protezo, ki premosti obolel del aorte; včasih se lahko vstavi žilna opornica s pristopom skozi žilo

  • podporno (šokirani bolniki, gl. poglavje šok)

Preventiva


  • redni pregledi ob znani anevrizmi

  • kontrole krvnega tlaka

  • redno jemanje zdravil za nižanje pritiska (po potrebi)

  • kontrola lipidov v krvi

Izogibanje dejavnikom tveganja za razvoj ateroskleroze:



  • opustitev kajenja

  • urejenost krvnega tlaka in lipidov v krvi

  • redna telesna aktivnost

  • vzdrževanje primerne telesne teže

Kdaj k zdravniku


  • ob pojavu simptomov in znakov, značilnih za anevrizmo

  • pri pojavljanju anevrizem v družini

  • nemudoma ob nenadnem nastopu hudih težav (sum na rupturo anevrizme)

Kaj menijo strokovnjaki?

asist. dr. Janko Kovač dr. med. spec. interne medicine

Mojca Demšar dr. med. spec. ginekologije

Tanja Cebek Zdravstvena zavarovanja