Anevrizma trebušne aorte

Vrečasta ali vretenasta razširitev stene glavne žile odvodnice. Najpogosteje (75 %) nastane na trebušnem delu aorte. Ker večinoma ne povzroča težav, se jo odkrije naključno pri UZ trebuha zaradi drugih namenov. Bolnik lahko čuti utripanje, nelagodje in polnost v zgornjem delu trebuha. Včasih se jo da zatipati, pri zelo suhih osebah se utripanje (pulzacije) celo vidi, večanje anevrizme pa povzroči bolečine v trebuhu in hrbtu, ki lahko izžarevajo v spodnje ude in prebavne motnje.
Večina bolnikov nima težav, vendar pa gre za potencialno nujno stanje, saj je predrtje (ruptura) brez takojšnje kirurške oskrbe v kratkem času smrtno.
Pretgranje ali ruptura anevrizme se kaže kot nenadna huda bolečina v trebuhu in hrbtu, napet trebuh, pulzirajoča masa v trebuhu, kolaps in hipovolemični šok.

Simptomi in znaki

• bolečina v zgornjem desnem predelu trebuha se širi nazaj v hrbet
• napet trd občutljiv trebuh
• nenadna huda bolečina v trebuhu
• občutek polnega trebuha

Vzroki in dejavniki tveganja

Vzroki:

• ateroskleroza (nad 80 %)
  


• dedne bolezni vezivnega tkiva (marfanov sindrom, ehlers-danlosov sindrom)
  


• vnetje žilne stene
  


• poškodba
  


• okužbe
  


• dedni dejavniki
  


• izpostavljenost večjim mehanskim obremenitvam
  


• slabša elastičnost tega dela aorte
  

Dejavniki tveganja:

• kajenje
  


• povišan krvni tlak
  


• visok holesterol v krvi
  


• sladkorna bolezen tipa 2

Diagnostika

• anamneza
  


• klinični pregled
  


• UZ in RTG trebuha
  


• CT
  


• aortografija

Zdravljenje

• (pol)letne redne UZ kontrole (če se anevrizma ne širi in je manjša od 5,5 cm v premeru)
  


• operacija (če je anevrizma večja od 5,5 cm, povzroča težave ali se širi za več kot 1 cm na leto; pri rupturi anevrizme): kirurg odpre trebušno voltino in na mesto razširitve vstavi žilno protezo, ki premosti obolel del aorte; včasih se lahko vstavi žilna opornica s pristopom skozi žilo
  


• podporno (šokirani bolniki, gl. poglavje šok)

Preventiva

• redni pregledi ob znani anevrizmi
  


• kontrole krvnega tlaka
  


• redno jemanje zdravil za nižanje pritiska (po potrebi)
  


• kontrola lipidov v krvi

Izogibanje dejavnikom tveganja za razvoj ateroskleroze:

• opustitev kajenja
  


• urejenost krvnega tlaka in lipidov v krvi
  


• redna telesna aktivnost
  


• vzdrževanje primerne telesne teže
  

Kdaj k zdravniku

• ob pojavu simptomov in znakov, značilnih za anevrizmo
  


• pri pojavljanju anevrizem v družini
  


• nemudoma ob nenadnem nastopu hudih težav (sum na rupturo anevrizme)