Epilepsija

Kronična motnja, ki se kaže s spontanimi in ponavljajočimi epileptičnimi napadi. Nastane zaradi pretirane vzdražnosti in sinhronizacije aktivnosti nekaterih delov možganov. Napadi so kratki, trajajo sekunde ali minute, kažejo se lahko na zelo različne načine.
Največkrat se prvič pojavi že v otroštvu ali puberteti, vendar lahko kadar koli v življenju. Simptomi in znaki se razlikujejo glede na tip epilepsije; večinoma bodo naslednji epileptični napadi pri eni osebi istega tipa kot napadi prej.
Kar 5 % ljudi ima vsaj enkrat v življenju epileptični napad, pri 0,5 % se napadi ponavljajo.

Ločimo:
- delni epileptični napad (nenormalno delovanje možganov ostane na omejenem področju možganov)
   * enostavni delni epileptični napadi (bolnik ne izgubi zavesti; v nekem delu telesa, npr. v roki, se lahko pojavi nehoteno gibanje, mravljinci; manj pogosto se kažejo z vidnimi, okušalnimi ali slušnimi nenavadnimi zaznavami)
   * kompleksni delni epileptični napadi (zavest je motena; med napadom ali po njem se oseba nehoteno giba, pogosto izvaja komplicirane gibe, npr. hoja v krogu, žvečenje, zapenjanje gumbov; tega se kasneje ne spomni)
- generalizirani epileptični napadi (nenormalno delovanje možganov se začne hkrati v obeh polovicah velikih možganov; zavest je pogosto motena)
   * absence (tudi petit mal; začetek po navadi v starostni dobi 4-12. let; otrok izgubi zavest za 5-15 sek, pri čemer je začasno odsoten, ob tem lahko mežika, zavija z očmi; lahko se pojavi večkrat dnevno (tudi nekaj stokrat))
   * tonično-klonični epileptični napad (bolnik izgubi zavest in pade po tleh, najprej nastopi tonična faza s pokrčenimi komolci, iztegnjenimi nogami, stisnjenimi zobmi in prenehanjem dihanja; ob koncu te faze sfinktri za vodo in blato pogosto popustijo; nastopi klonična faza, ko se bolnik trese po vsem telesu, pogosto se ugrizne v jezik, ob koncu te faze začne ponovno dihati)
   * mioklonični epileptični napad (nenadno skrčenje mišic po vsem telesu, pogosti so zjutraj; lahko jim sledi napad s tonično-kloničnimi krči)
   * atonični napadi (tonus v mišicah nenadoma popusti, sledi padec po tleh)
 

Simptomi in znaki

• absenca
• odpoved prenehanje dihanja
• epileptični napad
• glavobol
• nehoteni gibi
• ugriz v jezik
• motnje zavesti
• mežikanje
• iztegnjene noge
• zavijanje z očmi
• začasna odsotnost
• pokrčene roke
• mravljinčenje po eni roki
• utrujenost
• tresenje celega telesa
• nenadno skrčenje mišic celega telesa
• stisnjeni zobje
• izguba zavesti
• izguba zavesti za nekaj sekund
• zaspanost
• zmedenost

Vzroki in dejavniki tveganja

Vzroki:

• nenormalno delovanje v nekem delu možganov, ki se pretirano vzdražijo

Pri nekaterih oblikah epilepsije lahko določeni dejavniki sprožijo napad:

• nenaspanost
• alkohol
• utripajoča luč
• visoka vročina (pri otrocih)
• poškodba glave

Dejavniki tveganja:

• genetski dejavniki (pogostejše pojavljanje znotraj družin)
• moški spol
• starost (zgodaj v otroštvu in po 65. letu se pogosteje prvič pojavi, vendar se lahko kadar koli)
• poškodba glave (npr. pri prometni nesreči)
• možganska kap
• demenca
• Infekcije centralnega živčnega sistema (meningitis, encefalitis)
• prenatalna poškodba
• vročinski krči v otroštvu

Diagnostika

• anamneza
• klinični pregled
• EEG (elektroencefalogram; snema električno aktivnost možganov; med epileptičnim napadom je vzorec drugačen kot sicer)
• krvni testi
• slikovne preiskave možganov

Zdravljenje

• včasih je potrebno zamenjati več kombinacij zdravil, da se najde pravo zdravilo za posameznega pacienta
• protiepileptično zdravilo (pri večini bolnikov zadostuje že eno, da nimajo več napadov)
• kombinacija zdravil (pri nekaterih)
• kirurška terapija (pri manjšini)

Preventiva

• redno jemanje predpisanih zdravil
• zdrav življenjski slog

Kdaj k zdravniku

• k zdravniku mora oseba, ki je prvič doživela epileptični napad

Nujno medicinsko pomoč potrebujejo bolniki z epilepsijo, če:

• traja epileptični napad več kot 5 min
• se po napadu zavest ali dihanje ne povrne
• enemu napadu takoj sledi drugi
• pride med napadom do poškodbe
• ima napad nosečnica
• ima napad bolnik s sladkorno boleznijo