Delirij

Deliranten (zmeden) bolnik ima prehodne motnje spomina, halucinacije, spremenjen ritem budnosti in spanja, nihanje razpoloženja ter slabšo prostorsko in časovno orientacijo. Posebej izpostavljeni za razvoj delirija so starejši z osnovnimi boleznimi, ki se jim pridruži še kateri od dejavnikov tveganja za razvoj delirija (npr. dehidracija, okužba, premalo spanja). Smrtnost zaradi osnovne bolezni je večja, če se ta zaplete še z delirijem. Zato je še toliko bolj pomembno, da se delirij prepozna in zdravi.
Največkrat se ga zamenja z depresijo ali demenco.

Simptomi in znaki

• apatičnost
• depresija
• motnje govora
• halucinacije
• motnje orientacije
• motnje spanja
• motnje spomina
• razdražljivost
• nihanje razpoloženja
• tesnoba
• zmedenost

Vzroki in dejavniki tveganja

Vzroki:

• starost
• psihični pretresi
• huda utrujenost
• odtegnitev od spanja
• prehodna možganska okvara
• zasvojenost z alkoholom ali zasvojenost z zdravili

Sprožilni dejavniki delirija:

• odtegnitev od alkohola
• odtegnitev spanja
• okužba (pljučnica, okužba sečil)
• dehidracija (izsušenost)
• srčno-žilne bolezni
• bolnik z demenco, ki spremeni okolje
• nizka raven kisika v krvi
• zdravila (antiholinergiki, psihotropna zdravila, opioidi, steroidi, antiemetiki)

Diagnostika

• anamneza
• klinični pregled
• osnovne preiskave krvi in urina
• RTG pljuč
• EKG
• oksigenacija

Zdravljenje

• zdravljenje osnovne bolezni
• okrevanje pospešijo splošni ukrepi za preprečevanje delirija (gl. preventivo)
• dovoljšen dnevni vnos tekočine
• vitamin B1 (pri zasvojenih z alkoholom)
• antipsihotiki ali anksiolitiki (za nekatere bolnike)

Preventiva

• bolnik naj bo čim več v družbi svojih bližnjih (npr. pri starejšem, dementnem bolniku)
• bolnika naj bližnji seznanijo z dogodki, ki so mu pomembni
• bolniku naj bližnji pomagajo vzdrževati krajevno in časovno orientacijo
• na vidnem mestu naj bodo ura, znane fotografije
• v pomoč sta lahko tudi televizija in radio
• bolnik naj uporablja očala in slušni aparat (če ju potrebuje)
• bolnik naj se giblje, kolikor je zanj primerno (odvisno od zmožnosti)
• bolnikov bivalni prostor naj bo primerno osvetljen
• bolnik naj se dobro spočije in naspi (s stimulacijo ne gre pretiravati) 
• primerna hrana in dovoljšen dnevni vnos tekočine

Še posebej pomembno je, da gre bolnik z dejavniki tveganja za razvoj delirija na zdravljenje v bolnišnico. Za preventivne dejavnike naj bližnji poskrbijo v sodelovanju z zdravstvenim osebjem.

Kdaj k zdravniku

• če pri bližnjem opazite znake in simptome delirija, ga čimprej peljite k zdravniku