Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Delirij

(Foto: Dreamstime)

Deliranten (zmeden) bolnik ima prehodne motnje spomina, halucinacije, spremenjen ritem budnosti in spanja, nihanje razpoloženja ter slabšo prostorsko in časovno orientacijo. Posebej izpostavljeni za razvoj delirija so starejši z osnovnimi boleznimi, ki se jim pridruži še kateri od dejavnikov tveganja za razvoj delirija (npr. dehidracija, okužba, premalo spanja). Smrtnost zaradi osnovne bolezni je večja, če se ta zaplete še z delirijem. Zato je še toliko bolj pomembno, da se delirij prepozna in zdravi.
Največkrat se ga zamenja z depresijo ali demenco.

Simptomi in znaki

Vzroki in dejavniki tveganja

Vzroki:

  • starost
  • psihični pretresi
  • huda utrujenost
  • odtegnitev od spanja
  • prehodna možganska okvara
  • zasvojenost z alkoholom ali zasvojenost z zdravili

Sprožilni dejavniki delirija:
  • odtegnitev od alkohola
  • odtegnitev spanja
  • okužba (pljučnica, okužba sečil)
  • dehidracija (izsušenost)
  • srčno-žilne bolezni
  • bolnik z demenco, ki spremeni okolje
  • nizka raven kisika v krvi
  • zdravila (antiholinergiki, psihotropna zdravila, opioidi, steroidi, antiemetiki)

Diagnostika

  • anamneza
  • klinični pregled
  • osnovne preiskave krvi in urina
  • RTG pljuč
  • EKG
  • oksigenacija

Zdravljenje

  • zdravljenje osnovne bolezni
  • okrevanje pospešijo splošni ukrepi za preprečevanje delirija (gl. preventivo)
  • dovoljšen dnevni vnos tekočine
  • vitamin B1 (pri zasvojenih z alkoholom)
  • antipsihotiki ali anksiolitiki (za nekatere bolnike)

Preventiva

  • bolnik naj bo čim več v družbi svojih bližnjih (npr. pri starejšem, dementnem bolniku)
  • bolnika naj bližnji seznanijo z dogodki, ki so mu pomembni
  • bolniku naj bližnji pomagajo vzdrževati krajevno in časovno orientacijo
  • na vidnem mestu naj bodo ura, znane fotografije
  • v pomoč sta lahko tudi televizija in radio
  • bolnik naj uporablja očala in slušni aparat (če ju potrebuje)
  • bolnik naj se giblje, kolikor je zanj primerno (odvisno od zmožnosti)
  • bolnikov bivalni prostor naj bo primerno osvetljen
  • bolnik naj se dobro spočije in naspi (s stimulacijo ne gre pretiravati) 
  • primerna hrana in dovoljšen dnevni vnos tekočine

Še posebej pomembno je, da gre bolnik z dejavniki tveganja za razvoj delirija na zdravljenje v bolnišnico. Za preventivne dejavnike naj bližnji poskrbijo v sodelovanju z zdravstvenim osebjem.

Kdaj k zdravniku

  • če pri bližnjem opazite znake in simptome delirija, ga čimprej peljite k zdravniku

Kaj menijo strokovnjaki?

Viva Strokovnjaki

Sorodne vsebine

Povezane skupine