Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Luskavica (Psoriaza)

(Foto: Dreamstime)

Kronična vnetna kožna bolezen z značilnimi žarišči. Najpogosteje prizadene komolce, kolena, ledveni predel, lasišče in nohte (pa tudi dlani, podplate, golen).
Pri luskavici gre za motnjo, ko se kožne celice prehitro množijo in poroženevajo, kar se navzven opazi kot luske na koži, temu pa se pridruži tudi vnetje v koži.
Na začetku nastanejo na koži manjše pordele bunkice, ki se postopno večajo in jih sčasoma prekrijejo srebrno sive luske. Žarišča se zlivajo v večje »plošče« različnih velikosti, oblik in razprostranjenosti. Pri slabi tretjini bolnikov je navzoče tudi srbenje žarišč. Če bolnik poskuša odstraniti luske, se pojavijo drobne pikčaste krvavitve.

Luskavica lahko prizadene nohte; spremembe nohtov lahko spremljajo kožna žarišča drugod po telesu (pri slabi tretjini obolelih) ali pa so samostojne. Nohti so običajno zadebeljeni, motni in s pikčastimi vdolbinicami, na končnih delih pa so privzdignjeni in odstopajo od posteljice. Takšni nohti so tudi krhki.
Luskavica v redkih primerih prizadene tako rekoč vse telo (eritrodermična oblika). Skoraj tretjina bolnikov ima težave s sklepi (atropatska luskavica); 5-10 % bolnikov ima resnejše sklepne težave.

Različne oblike luskavice
- psoriaza v plakih (največkrat prizadene predele nad velikimi sklepi, tj. nad komolci, koleni, nad križem) 
- psoriasis inversa (pregibi velikih sklepov)
- palmoplantarna oblika (dlani, podplati, lasišče)
- gutatna oblika  (drobna, kot kapljica velika pordela in luščeča se žarišča)
- pustulozna oblika (drobna gnojna žarišča, predvsem na dlaneh in podplatih)


Simptomi in znaki

Vzroki in dejavniki tveganja

Luskavica je poligenska in multifaktorska bolezen. Znano je, da gre za dedno bolezen, ki ni nalezljiva, medtem ko pravega vzroka za njen nastanek še ne poznamo. Po najnovejših raziskavah gre za aktivacijo imunskega sistema na lokalni ravni.
Izbruh lahko sprožijo mnogi dejavniki:

  • stres
  • akutne okužbe
  • nekatera zdravila
  • alkohol
  • hormonski vplivi, …
Zgodnja oblika bolezni se pojavi pred 40. letom, pri tej gre tudi pogosteje za pojavljanje bolezni v družini.
Pozna oblika bolezni se pojavi po 40. letu in pogosteje prizadene nohte ter sklepe.

Diagnostika

Diagnozo je v večini primerov mogoče postaviti na osnovi tipične klinične slike.
V redkih primerih, ko obolenje ne poteka v tipični obliki:

  • odvzem vzorca prizadete kože
  • patohistološka preiskava žarišč

Zdravljenje

Zdravljenje luskavice ni preprosto; treba ga je prilagoditi bolniku, njegovi starosti, lokalizaciji in obliki žarišč, obliki in stopnji obolenja, morebitnim spremljajočim obolenjem in življenjskemu slogu. Zdravljenje je lokalno in sistemsko:
lokalno, na mestu žarišč:

  • salicilna kislina (lušči poroženele plasti kože)
  • katrani (delujejo protivnetno)
  • citostatiki in analogi vitamina D3 (deluje protivnetno in preprečuje prehitro množenje kožnih celic)
  • kortikosteroidi (zaradi stranskih učinkov se jih uporablja krajši čas)
sistemsko:
  • retinoidi, citostatiki, imunosupresivi
  • heliotalasoterapija (kopanje v morju in sončenje)
  • fotokemoterapija s fotosenzibilizatorjem in umetnim virom UVA sevanja
  • selektivna UV fototerapija
  • sistemski kortikosteroidi (le pri zelo hudih oblikah)

Visoko energetski laserji delujejo na razširjene in podaljšane kapilare v usnjici (vaskularni laserji). V zadnjih dveh letih so na voljo laserski sistemi (excimer laserji), ki proizvajajo visokoenergetske UVB-žarke določenih valovnih dolžin. Njihova velika prednost je, da z njimi obsevajo izključno bolezenska žarišča, ne pa tudi neprizadete kože. Za ugoden in dolgotrajen učinek je potrebno znatno manj obsevanj (5-8). Žal takšne naprave pri nas še ni.

Kombinacija različnih terapij: lepe uspehe prinaša jemanje retinoidov v kombinaciji s fotokemoterapijo v obliki klasičnega obsevanja ali PUVA-kopeli. V zadnjih letih opuščamo klasično zdravljenje z goeckermanovo metodo, pri kateri gre za kombinacijo zdravljenja s katrani in obsevanja z UV-žarki.

Po dolgotrajni, nenadzorovani uporabi kortikosteroidnih sredstev lahko pride do tanjšanja kože, širjenja kapilar, nagibanja h krvavitvam, sprememb v obarvanju kože in dlakavosti. Obenem lahko večmesečna uporaba kortikosteroidnih mazil ali losjonov zmanjša njihovo učinkovitost, saj se razvije t. i. rezistenca. Na drugi strani nenadna ukinitev uporabe tovrstnih sredstev pripelje do poslabšanja obolenja.

Bolnišnično zdravljenje z zdravili v obliki tablet, injekcij, infuzij. V ta namen uporabljamo retinoide (acitretin), imunosupresivna sredstva (ciklosporin), v nekaterih primerih citostatike (methotreksat), v zadnjem času veliko obeta alefacept (pri nas ga že uporabljajo za zdravljenje nekaterih avtoimunsko pogojenih obolenj, za luskavico pa žal še ne). V strokovni literaturi je bilo v zadnjem letu zaslediti več kliničnih študij, ki govorijo o dobrih učinkih zdravljenja srednje težkih in težkih oblik luskavice z alefaceptom v obliki intravenskih in intramuskularnih injekcij.
Znanstveniki preizkušajo tudi številna nova zdravila, ki delujejo predvsem na ravni vnetnih dogajanj v koži; veliko obetata infliksimab in atanercept, toda verjetno bo minilo še precej časa, preden bodo zdravila registrirana in na voljo tudi pri nas.

Preventiva

Kdor zboli za luskavico, jo v sebi nosi tako rekoč vse življenje; pravimo, da bolezen poteka v latentni obliki.
Ponoven zagon bolezni lahko sprožijo različni notranji in zunanji dejavniki, npr:

  • vnetne bolezni
  • stres
  • alkohol
  • jemanje nekaterih zdravil
  • spremembe letnih časov
  • nosečnost
Uživanje alkohola je pomemben dejavnik tveganja. Tudi jemanje nekaterih zdravil, kot so beta blokatorji, litij in antimalariki, lahko sproži bolezen.
Oboleli se mora o svoji bolezni dobro poučiti, tudi okolica mora biti z boleznijo seznanjena, da lahko življenje poteka čim bolj ustaljeno.

Kdaj k zdravniku

  • ob poslabšanju simptomov ali če se bolezen ne odzove na obstoječo obliko zdravljenja

Samopomoč

  • umivanje z oljnimi kopelmi (izogibati se je treba milom in šamponom, ki sušijo kožo)
  • udobna oblačila iz bombaža, lanu in svile (dihajo in ne dražijo kože)
  • zdravje (obstoječa psoriaza se še poslabša, kadar pride do okužbe (npr: angine), zato je ključno vse okužbe pozdraviti takoj)
  • prehrana (izogibati se je treba predvsem konzervirani hrani in gaziranim pijačam)
  • izogibati se je treba prekomernemu pitju alkohola, kajenju in poškodbam
  • priporoča se obisk nekaterih naravnih zdravilišč, predvsem veliko sončenja in kopanja v morski vodi

Kaj menijo strokovnjaki?