Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Atopijski dermatitis

(Foto: Dreamstime)

Alergijska, imunsko pogojena kožna bolezen. Navadno se začne kot srbečica, kasneje pa se lahko kaže kot blaga rdečina ali pa kot večji izpuščaji po koži.
Pogostejša je pri atopikih, tj. ljudeh, ki imajo dedno nagnjenost k alergijam, preobčutljivostnim imunskim reakcijam (pogosta je kombinacija atopijskega dermatitisa in bronhialne astme). Poleg alergijskih mehanizmov nastanka bolezni so pomembne tudi dedne motnje kožne pregrade. Ljudje z atopijskim dermatitisom imajo pogosto suho, občutljivo kožo.
Pogosto se bolezen pojavi že v otroštvu, v odrasli dobi pa se nadaljuje ali izzveni. S primerno nego kože in z ogibanjem dražečim dejavnikom se da težave, ki jih bolezen povzroča, precej zmanjšati.

Simptomatika bolezni se razlikuje v različnih življenjskih obdobjih, vendar pa je srbenje skoraj vedno prisotno. Najznačilnejši znaki so rdečkasti večji izpuščaji, srbenje, ki je pogosto hujše ponoči, bunkice, dvignjene nad ravnjo kože, ki lahko puščajo tudi nekaj malega vodenega izcedka, na prizadetem mestu je lahko koža zadebeljena, razpokana ali luščeča, zaradi praskanja lahko nastanejo kraste.
Koža je lahko prizadeta skoraj kjer koli, najpogosteje pa se spremembe pojavijo v pregibih večjih sklepov (kolena, komolci), sploh pri starejših otrocih in mladostnikih. Pri dojenčkih in malčkih so žarišča predvsem po glavi in obrazu.
Znaki in simptomi bolezni se značilno poslabšajo ob izpostavljenosti dražečim dejavnikom, kot so tople kopeli ali daljše tuširanje, potenje, hitre temperaturne spremembe, nizka stopnja vlažnosti v zraku (sploh pozimi), detergenti, čistila in mila za osebno higieno, volna, prah, pesek, cigaretni dim, nekatere vrste živil (jajca, mleko, ribe, soja, pšenica, …).
Spremembe lahko tudi izginejo in se pojavijo po daljšem obdobju, tudi čez več let.

Simptomi in znaki

Vzroki in dejavniki tveganja

Bolezen se pogosteje pojavlja pri otrocih (15-30 %), redkeje pri odraslih (2-10 %). Bolj ogroženi so tisti, ki že imajo alergije (seneni nahod, astma) ali imajo alergijske bolezni v družini.
Najverjetneje gre za kombinacijo suhe in občutljive kože ter pretiranega imunskega odgovora na sicer večinoma nenevarne snovi iz okolja.
Lahko gre tudi za motnje kožne pregrade. V koži so maščobe iz razgrajenih membran keratinocitov - celic v koži, ki skupaj z drugimi celicami tvorijo posebno pregrado, najpomembnejšo oviro za prehod tujih snovi in tudi UV žarkov skozi kožo.
Pri osebah z atopijskim dermatitisom je zmanjšana količina nekaterih lipidov (še posebej ceramidov) v povrhnji plasti kože in tako je prehod raznih alergenov (delcev snovi, ki sprožijo imunski odgovor) olajšano.

Diagnostika

  • pregled kože in podrobna anamneza (podatki o prejšnjih in sedanjih boleznih, podatki, povezani s sedanjimi spremembami, …)
  • kožni vbodni testi (z nanašanjem določenih alergenih snovi na/v kožo se prek manjše alergijske reakcije ugotavlja, na katero snov je preiskovanec alergičen)
  • po potrebi laboratorijske preiskave, kjer se išče specifična protitelesa (IgE) v krvi (predvsem pri sumu na alergene iz hrane (alimentarne alergene))

Zdravljenje

  • prekiniti ali vsaj omejiti izpostavljenost kože dražečim alergenom (kožo se mora obvarovati pred različnimi mili, detergenti, volnenimi in sintetičnimi tkaninami, krznom, strojnim oljem, vetrom, … )
  • ustrezna dieta (če gre za alergene v hrani)
  • antihistaminski pripravki (za umiritev alergijske reakcije in zmanjšanje srbenja)
  • kortikosteroidna mazila (za akutne in hude oblike; če gre za res hudo obliko, se jih da sistemsko, torej ali v obliki tablet ali injekcij, dokler se simptomatika ne umiri)

Preventiva

  • uporaba blagih mil in detergentov
  • izogibanje dražečim snovem
  • skrb za primerno vlažnost kože

Skrb in nega kože sta zelo pomembni tako za tiste, ki imajo diagnozo že postavljeno, kot za druge, ki imajo za razvoj atopijskega dermatitisa večje tveganje (imajo druge alergije, suho in občutljivo kožo, …). Prepogosto tuširanje in umivaje lahko poslabšata že obstoječe stanje bolezni in tudi sicer kožo sušita.

Kdaj k zdravniku

na dermatologa se obrnite, če koža močno srbi in je občutljiva, boleča, sumite, da je vneta, in z ničimer ne uspete omiliti teh sprememb

Samopomoč

  • izogibanje dražečim dejavnikom (določene snovi, hrana)
  • primerna nega kože

Kaj menijo strokovnjaki?