Genitalne bradavice (Condyloma acuminata)

Papilomi, ki se pojavljajo na anogenitalnem območju in jih povzroča okužba z določenimi genotipi humanih papiloma virusov (večinoma genotipi 6, 11, 42-44). Okužba s HPV je najpogostejša spolno prenosljiva okužba, kondom do določene mere ščiti, vendar ne v celoti. Obstajajo tri vrste bradavic: klasični ostri kondilomi, ploščati kondilomi ter gigantski ali destruktivni kondilomi.

Genitalne bradavice se pojavljajo pri ženskah na spolovilu, predelu kože med spolovilom in anusom (zadnjikom), na materničnem vratu; pri moških na penisu, skrotumu, okrog zadnjika. Pri oralnem spolnem odnosu z okuženo osebo se lahko razvijejo tudi v ustih ali grlu.

- Klasične genitalne bradavice
Sprva zelo majhni rožnati izrastki sčasoma prerastejo v cvetačaste tvorbe, ki lahko prekrijejo celotno zunanje spolovilo. Pecljate vzbrsti, sploščene in v obliki petelinje rože, so običajno kožne do biserne barve in imajo na površini roženo oblogo.
- Ploščate genitalne bradavice
Ploščati kondilomi (condylomata plana) so ploščate rožnate papule (kožne vzbrsti nad ravnjo kože), ki se pri moških najpogosteje pojavljajo na prepuciju (kožna guba, ki prekriva penis), pri ženskah pa na materničnem vratu, lahko pa nastanejo tudi v grlu.
Pogosto okužba ne povzroča simptomov ali pa so bradavice tako majhne, da jih je s prostim očesom težko opaziti. Lahko pa se genitalne bradavice razrastejo in namnožijo v večje združbe.

Nosečnost lahko sproži pojav simptomov, če je ženska že okužena, ali pa se simptomi lahko v času nosečnosti poslabšajo.

Simptomi in znaki

• genitalne bradavice
• izrastki bradavice na zunanjem spolovilu

Vzroki in dejavniki tveganja

Vzrok:

• nezaščiteni spolni odnosi (z več partnerji, pridružena kakšna druga spolna bolezen, začetek z njimi v mlajših letih)

Dejavniki tveganja:

• prek obleke, brisač in spolnih pripomočkov okuženega s HPV
• ženski spol
• porod

Diagnostika

• genitalne bradavice so edino s prostim očesom vidno znamenje okužbe
• biopsija
• PAP testi (pri ženskah se ugotavlja morebitne vaginalne in cervikalne spremembe, ki jih povzroča okužba s HPV; ker lahko ta v najslabšem primeru pripelje tudi do raka na materničnem vratu, je zelo priporočljivo, da ženske redno hodijo na preglede h ginekologu, ki jim test tudi opravi; če je okužba že prisotna, morajo biti PAP testi toliko pogostejši)

Zdravljenje

Izbira oblike zdravljenja je odvisna od morfologije in razširjenosti sprememb, temelji pa na dogovoru med bolnikom in zdravnikom:

• kirurško zdravljenje (ekscizija, elektrokirurgija, ekskohleacija)
• lasersko odstranjevanje
• triklorocetna kislina
• krioterapija s tekočim dušikom
• imunomudolatorji, priporočeni za zdravljenje okužb s HPV (npr. imikvimod)

Zdravljenje je le deloma uspešno.

Preventiva

• uporaba kondomov pri spolnih odnosih
• skrb za zaščito pri spolnih odnosih
• izogibanje rizičnim situacijam (spolni odnosi z več partnerji, okuženimi partnerji)
• ogibanje spolnih odnosov z osebami, ki so morebiti okužene ali na spolovilu katerih so celo vidni znaki okužbe

Cepivo proti HPV preprečuje okužbo pred genotipoma, ki povzročata 70 % raka materničnega vratu, in genotipoma, ki sta odgovorna za 90 % genitalnih bradavic, zato je cepljenje zelo priporočljivo.
Testiranje je potrebno tudi za partnerje okuženih.

Kdaj k zdravniku

• obvezno, če opazite genitalne bradavice
• obvezno, če sami nimate genitalnih bradavic, ampak jih ima vaš partner/partnerka (gre za nalezljivo bolezen!)

Samopomoč

• načrtna krepitev imunskega sistema z ustrezno prehrano, dovolj telesne aktivnosti in obvladovanjem stresa