Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Pandemska gripa

(Foto: Dreamstime)

Okužba dihal, ki jo povzroča virus influence tipa A (H1N1)v. Pojavil se je marca 2009 in se do junija 2009 razširil po vsem svetu. Pandemska gripa se prenaša na enak način kot sezonska, največkrat kapljično. Naš imunski sistem se še ni srečal s tem virusom, zato je verjetnost okužbe višja kot pri sezonski gripi. Proti pandemski gripi je razvito že učinkovito in varno cepivo. Če se okužimo z virusom gripe A (H1N1)v ni nujno, da zbolimo. Večina ljudi ozdravi v tednu dni brez posebnega zdravljenja.
Zapleti: poslabšanje osnovne bolezni pri kroničnih bolnikih, pljučnica, odpoved dihanja, smrt.
Oseba je kužna, ko se pokažejo bolezenski znaki in do sedem dni po začetku bolezni. Majhni otroci in imunsko oslabljeni so kužni dlje časa (izločanje virusa je daljše).

Simptomi in znaki

Vzroki in dejavniki tveganja

Pandemsko gripo povzroča virus influence tipa A (H1N1)v.

Virus pandemske gripe prenašajo (enako kot virus sezonske gripe):

  • kužne kapljice, ki jih razširjajo bolniki v okolico, ko kihajo, kašljajo, govorijo (najpogostejši način prenosa)
  • neposredni stiki z obolelim (objemanje, poljubljanje, ...)
  • posredni stiki, ko prenos z okuženih predmetov z rokami na sluznice oči in nosu ali ust (kljuke, kozarci, telefonske slušalke, ...)


Ker gre za novejši virus, smo vsi zelo dovzetni, da zbolimo. Cepljenje se zato priporoča vsem (razen dojenčkom do starosti 6 mesecev in osebam, alergičnim na sestavine cepiva), še posebej pa:

  • bolnikom s kroničnimi boleznimi: dihal (astma, kronična obstruktivna bolezen), ledvic (predvsem odpoved ledvic), okvaro jeter, sladkorno boleznijo, srčno-žilnimi boleznimi; bolnikom z oslabljenim imunskim sistemom zaradi zdravil (kemoterapevtiki, kortikosteroidi, biološka zdravila); nevrološkim bolnikom (kjer je prizadeto delovanje pljuč)
  • starejšimi od 65 let
  • nosečnicam
  • otrokom od starosti 6 mesecev dalje
  • zdravstvenemu osebju (zaradi stika z bolniki je večja verjetnost, da zbolijo in virus prenesejo na bolj ogrožene skupine)
  • ljudjem, ki so v stiku z otroci, mlajšimi od 6 mesecev (da se jih ne okuži, saj jih še ni možno cepiti)

Diagnostika

  • anamneza
  • klinični pregled bolnika
  • osamitev virusa iz nosnega izločka
  • izpirka žrela ali izpljunka

Zdravljenje

  • počitek
  • dovolj tekočine, da se prepreči dehidracijo (izsušitev)
  • paracetamol (proti bolečinam in za nižanje zvišane telesne temperature)
  • protivirusna zdravila (ogroženi bolniki)


Otrokom se ob virusnih okužbah ne sme dajati acetilsalicilne kisline (aspirina), saj lahko pride do reyevega sindroma (prizadetost možganov in jeter). Bolj varen je paracetamol.

Preventiva

  • cepljenje
  • pogosto in pravilno umivanje rok z milom in s toplo vodo; roke obrisati z brisačo za enkratno uporabo in z njo zapreti pipo
    (po kašljanju, kihanju, brisanju nosu in dotikanju onesnaženih površin)
  • robčki z alkoholnim razkužilom (če ni možnosti umivanja rok)
  • z rokami se ne dotikati oči, nosu in ust
  • izogibanje telesnih stikov z ljudmi, ki imajo znake bolezni
  • fizična distanca do oseb, ki kažejo znake bolezni (vsaj 1 m odmika)
  • med kihanjem se nos, med kašljanjem pa usta pokrije s papirnatim robčkom, ki se ga takoj po uporabi varno odvrže v najbližji koš, nato pa umije roke (če ni papirnatega robčka, se kihne/zakašlja v zgornji del rokava in ne v roko)
  • za bolnika na domu naj skrbi le en član družine in ne vsi
  • kdor zboli, mora ostani doma, da se okužba ne širi, in se posvetovati z zdravnikom

Kdaj k zdravniku

  • če imate znake bolezni in ne sodite v ogrožene skupine ljudi, se posvetujte z zdravnikom po telefonu
  • bolniki s kroničnimi boleznimi (sladkorno boleznijo, astmo, kroničnim obstruktivnim bronhitisom, boleznimi srca in ožilja) se z zdravnikom posvetujete čimprej
K osebnemu ali dežurnemu pojdite takoj, če opazite:
pri odraslih:
  • težko dihanje, dušitev ali hude bolečine v prsih
  • izkašljevanje krvave sluzi ali gnoja
  • pomodrele ali vijolično obarvane ustnice
  • vse manjša potreba po uriniranju, urina je malo in je temne barve
  • omotičnost, počasnost, zaspanost, zmedenost
pri otrocih:
  • težko ali hitro in neredno dihanje
  • med dihanjem se sliši piskanje
  • občutijo bolečine
  • telesna temperatura nad 39 ºC
  • neprekinjeno bruhanje
  • pomodrele ali vijolično obarvane ustnice
  • opazni znaki izsušitve: omotičnost, redko uriniranje, malo urina
  • zaspanost, zmedenost, neodzivnost

Samopomoč

le za neogrožene skupine ljudi, ki niso razvili zapletov:

  • veliko počitka
  • dovolj tekočine
  • po potrebi jemanje zdravil za lajšanje težav (npr. paracetamol pri vročini in bolečinah)

Kaj menijo strokovnjaki?