Demenca

Pojmujemo jo kot sindrom (skupek znakov, značilnih za neko določeno bolezen).

Znaki: upad prej obstoječih intelektualnih (umskih) in spominskih sposobnosti, osiromašeno mišljenje.
Posledica: otežene vsakodnevne dejavnosti. Najznačilnejša sprememba so težave s spominom, a le motnje v pomnjenju še ne pomenijo demence. S starostjo se tveganje za pojav demence povečuje, zato demenco pogosto označujemo predvsem kot bolezen starosti.

Vzrok: spremembe ali patološki procesi v možganih, ki lahko izhajajo iz bolezni, ki je primarno povezana z demenco ali pa sekundarno, kar pomeni, da je demenca posledica katerega drugega bolezenskega procesa ali poškodbe.

Potek: ali kroničen ali progresiven; nekatere oblike so lahko zdravijo in izboljšajo. Težave s priklicem nekaterih podatkov, npr. imen, ki se kasneje le prikradejo nazaj v spomin, so pogost pojav posebej pri starejših, a to še ne pomeni demence. Takšne motnje so namreč del normalnega upadanja spomina s starostjo in jih pojmujemo kot benigne motnje spomina, ki so, za razliko od simptomov demence, prehodne in se izboljšajo.

Demenca označuje težave na vsaj dveh področjih možganskih funkcij (npr. težave s spominom ter zmanjšana sposobnost presoje ali govora). Lahko se pojavijo težave pri pomnjenju imen ljudi ali pa zamenjava le-teh, mogoče so tudi spremembe v obnašanju.

Poznamo različne tipe demenc, ki imajo različne vzroke:

• alzheimerjeva bolezen (65 % vseh demenc v vseh starostnih skupinah)
• demenca z lewyjevimi telesci (25 %)
• vaskularna demenca (15 %)

Simptomi in znaki

• depresija
• halucinacije
• motnje orientacije
• motnje spomina
• otežena presoja
• izguba interesa
• blodnje
• tesnoba

Vzroki in dejavniki tveganja

Ker govorimo o demenci na splošno, se na tem mestu ne bomo spuščali v podrobnosti bolezenskih procesov pri posameznih tipih (več informacij o tem pa lahko dobite z izbiro določenega tipa demence).
Dejavniki povečanega tveganja za razvoj demence, na katere ne moremo vplivati:

• starost in družinska nagnjenost

Demenca v starosti je dokaj normalen pojav, prizadene 10 % populacije nad 65. letom in 20 % nad 80. Pojav demence v družini pa lahko vpliva na posameznika v primeru, da tudi sam podeduje določen gen (s katerim je pojavnost neke oblike demence povezana) ali če določen gen mutira.
Dejavniki, na katere lahko vplivamo in ki naj bi tudi pripomogli k povečanemu pojavu demence:

• pitje alkohola (konzumiranje večjih količin alkohola povečuje tveganje)
• ateroskleroza
• visok tlak
• holesterol
• depresija
• sladkorna bolezen tipa 2 
• visok nivo estrogena v krvi
• nivo homocisteina v krvi
• kajenje

Diagnostika

Zaradi različnih vzrokov (tipov) demenc je diagnosticiranje tega procesa dokaj težavno in zahteva več pregledov ter testiranj. Pomembni so:

• pretekli podatki o zdravju, morebitnih preteklih ali sedanjih boleznih, začetku in vrsti simptomov ter znakov
• dober klinični pregled, s katerim zdravnik lažje ugotovi morebiten vzrok težav ali pa z njim ovrže sum na nekatere bolezni
• kognitivni in nevrofiziološki testi (z njimi se preveri spomin, govor, branje, pisanje, pozornost, sposobnost načrtovanja, prek tega pa se sklepa o prisotnosti demence)
• nevrološki pregled (z njim se oceni ravnotežje, senzorika, reflekse, s čimer zdravnik ugotovi, kateri del možganov in v kolikšni meri je prizadet)
• preiskave, kot so CT, MRI in EEG
• laboratorijski testi

Zdravljenje

zdravila skušajo upočasniti potek bolezenskih procesov:

• inhibitorji holinesteraze (alzheimerjeva bolezen)
• memantin (alzheimerjeva bolezen)
• druga zdravila, ki vplivajo na vzroke, simptome ter znake demence

Preventiva

Dlje živimo, več možnosti imamo, da demenca doleti tudi nas, vendar pa nanjo lahko vplivamo tako, da se skušamo ogniti ali pa vsaj zmanjšati delovanje tistih rizičnih dejavnikov, na katere lahko vplivamo: visok krvni tlak, ateroskleroza, alkohol, … Glede na raziskave intelektualno delo v starosti pojav demence odloži za nekaj časa. Torej je tako telesna kot psihična aktivnost zelo pomembna za ohranitev zdravega duha v zdravem telesu.

Kdaj k zdravniku

Na zdravnika se obrnite, če opazite pri sebi ali če vaši bližnji opazijo pri vas spremembe, značilne za demenco. Nekatere bolezni prav tako lahko povzročijo simptome, podobne demenci, in so ozdravljive, zato je toliko pomembneje, da obiščete zdravnika, ki bo našel vzrok vaših težav.
Dovolj zgodnja postavitev diagnoze je pomembna, da se zdravljenje prične, preden se simptomatika močno poslabša in s tem zmanjša kakovost življenja posameznika z demenco.

Samopomoč

Pri težavah s spominom lahko pomaga že zapisovanje stvari v temu namenjen zvezek ali planer. Urejeno in mirno življenjsko okolje tudi pripomore k manjšim vedenjskim spremembam. Vsekakor je pomembna seznanitev s potekom bolezni, tako samega človeka z boleznijo kot njegovih svojcev. Zagotovljeni mu morata biti pomoč, če jo že potrebuje, in če je še toliko pri močeh, spodbuda pri vsakodnevnih aktivnostih.