Parkinsonova bolezen

Počasi napredujoča degenerativna bolezen, ki se kaže s tremorjem v mirovanju in z drugimi motnjami gibanja. Je posledica izgubljanja določene vrste nevronov (v substanci nigri), zaradi česar pride v možganih do pomanjkanja dopamina (nevrotransmitorja, pomembnega pri gibanju). Po navadi se začne po 50. letu starosti, najpogosteje okoli 60. leta.

Simptomi in znaki se razlikujejo od posameznika do posameznika; neopaženi so lahko več let; po navadi se začnejo na eni strani telesa in tam ostanejo bolj izraženi.

Simptomi in znaki

• menjavanje driske in zaprtja
• demenca
• depresija
• upočasnjenost gibov
• motnje govora
• nestabilna hoja
• nezmožnost hoje
• motnje ravnotežja
• težave s požiranjem
• uhajanje urina
• neučinkovito uriniranje
• tresenje celega telesa
• tremor

Vzroki in dejavniki tveganja

Vzrok:

• izgubljanje nevronov v določenem delu možganov (substantia nigra), ki proizvajajo dopamin, ki je pomemben živčni prenašalec signalov pri gibanju

• zakaj se bolezen razvije, še ni znano
• genetski dejavniki (v 5 % se pojavlja znotraj družin)
• okoljski dejavniki (izpostavljenost nekaterim strupenim snovem, npr. herbicidom)
• moški spol

Diagnostika

• anamneza
• klinični pregled

Zdravljenje

Zdravila, ki bi pozdravilo parkinsonovo bolezen, ni. Je pa veliko zdravil, ki omilijo simptome bolezni in tako izboljšajo kakovost bolnikovega življenja. Sčasoma lahko učinki enega zdravila izzvenijo in ga je potrebno zamenjati z drugim. Na začetku bolezni so lahko simptomi tako blagi, da nekateri bolniki še ne potrebujejo zdravil.

• Zdravila: levodopa, agonisti dopamina, ihhibitorji COMT, protivirusna zdravila, antiholinergična zdravila.

Kdaj k zdravniku

• ko opazite simptome bolezni

Samopomoč

• uravnotežena prehrana z dovolj zelenjave (pri blagih oblikah zaprtja; pri težjih se posvetujte z zdravnikom)
• pazljiva hoja
• izogibanje padcem