Astma

Kronična vnetna bolezen malih dihalnih poti. Značilen je kašelj, občutek težkega dihanja in piskanje v prsnem košu. Prisotna je pri 4-5 % odrasle populacije.
 
Ločimo:

  • alergijsko astmo (nastane zaradi vdihavanja ali zaužitja alergenov)
  • intrinzično astmo (povzročitelji so virusi ali avtoantigeni)

Simptomi in znaki

Vzroki in dejavniki tveganja

  • vzrok vnetja ni znan
 Dejavniki tveganja:

  • preobčutljivost na alergene (hišna pršica, pelodi dreves, trav in plevelov, živalska dlaka)
  • pri poklicni astmi so alergeni značilno prisotni v delovnem okolju (npr. les, kovine, ...)
  • ob stiku z alergenom se astma navadno poslabša; poslabšanje povzročijo tudi virusi in nekatere bakterije

Diagnostika

  • preiskava pljučne funkcije (spirometrija)
  • bronhodilatatorni test
  • glukokortikoidni test
  • metaholinski test
  • kožni testi alergije

Zdravljenje

  • protivnetna zdravila ali preprečevalci: inhalacijski glukokortikosteroidi
  • olajševalci: inhalacijski bronhodilatatorji

Preventiva

  • izogibanje alergenom
  • opustitev kajenja
  • vzdrževanje primerne telesne teže
  • zdravljenje bolezni ščitnice, sladkorne bolezni in popuščanja srca

Kdaj k zdravniku

  • kašelj, občutek težkega dihanja
  • hudo poslabšanje astme pri bolniku z znano diagnozo astme

Samopomoč

  • poznavanje in v čim večji meri izogibanje snovem, ki sprožijo poslabšanje astme
  • redno merjenje in zapisovanje največjega pretoka zraka v pljučih (omogoča hitro prepoznavanje bližajoče se poslabšanje astme in posledično ustrezno ukrepanje)
  • nujna je pravilna tehnika jemanja inhalacijskih zdravil 
  • astma se lahko nenadoma poslabša, zato mora imeti vsak bolnik načrt z vsemi natančno določenimi ukrepi, ki jih mora izvesti sam, še preden poišče zdravniško pomoč

Kaj menijo strokovnjaki?

Dr. Lea Lukšič prehranska terapevtka, nutricionistka, raziskovalka

Helena Rupnik dr. med. spec. dermatovenerologije

Skupine: Kožne bolezni

doc. dr. sci. Andrej Janež dr. med. spec. internist

Skupine: Diabetes