Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Miastenija gravis

(Foto: Dreamstime)

Je avtoimunska bolezen, pri kateri lastni imunski sistem uničuje posebne receptorje (sprejemnike) na skeletnih mišicah (mišice, ki so pod vplivom naše volje). Gre za acetilholinske receptorje, ki delujejo pod vplivom nevrotransmitorja acetilholina ter se nahajajo v stičišču živcev in skeletnih mišic. Preko teh stičišč – imenujejo se motorične ploščice – mišice dobivajo povelja od naših možganov. Če receptorjev primanjkuje, je impulz iz živčevja prešibak in mišice se posledično ne odzovejo. Zato so prvi simptomi te bolezni oslabljena moč mišic. Senzorne in avtonomne funkcije (so pod vplivom nezavednega) niso prizadete. Pomembno je omeniti tudi pogostejšo sopojavnost drugih avtoimunskih bolezni, kot nekatere bolezni ščitnice, sistemski lupus eritematozus, revmatoidni artritis, …

Šibka moč v mišicah, ki se slabša ob ponavljajočem obremenjevanju mišice. Simptomi se z mirovanjem mišice izboljšajo. V več kot 50 odstotkih se znaki bolezni začnejo najprej kazati v zunanjih očesnih mišicah, in sicer kot spuščenost ene ali obeh vek navzdol preko očesa (ptoza), ali pa kot dvojni in slabši vid. Pri približno 15 odstotkih se sprva oslabljenost pokaže na obraznih mišicah in mišicah žrela, kar povzroča težave pri govorjenju, požiranju, žvečenju, obraz pa je lahko brezizrazen. Na okončinah bolezen prej prizadene proksimalne mišice (tiste, ki so bližje telesu). Pogosteje prizadene roke kot noge.

Simptomi in znaki

Vzroki in dejavniki tveganja

Vzrok za napad lastnih protiteles na receptorje živčno-mišičnega stika verjetno leži v timusu, priželjcu. To je limfatični organ, ki se nahaja tik za prsnico in ima velik pomen za razvoj imunskega sistema. Navadno izgine po puberteti, ko ga sčasoma nadomesti maščobno tkivo. Pri 70 odstotkih odraslih z miastenijo gravis je timus povečan, pri 10 odstotkih pa se pojavi tudi timom, tumor priželjca. Navadno so ti tumorji benigni.


Miastenija gravis se pojavlja pri ženskah 2-krat pogosteje kot pri moških, vrh incidence je okrog 30. leta starosti pri ženskah in okrog 50. leta pri moških. Zbolijo približno 3 osebe na 100.000 ljudi.

Diagnostika

Laboratorijska analiza krvi (iskanje protiteles), antiholinesterazni (edrofonijski) test, elektromiogram (EMG).

Zdravljenje

Holinesterazni inhibitorji (piridostigmin, neostigmin), imunosupresivno zdravljenje z glukokortikoidi, azatioprinom, ciklosporinom in ciklofosfamidom.

V terapijo miastenije gravis sodijo tudi plazamfereza (pri bolnikih s hudo oslabelostjo) ter intravenski imunoglobulini.

Pri ljudeh z generalizirano obliko miastenije gravis se pogosto opravi tudi kirurška odstranitev priželjca (timektomija).

Preventiva

Ker gre za bolezen avtoimunskega izvora, je težko svetovati, kaj bi bilo preventivno obnašanje. Vsekakor zdrav način življenja pripomore k boljši psihofizični kondiciji posameznika in s tem zmanjša tveganje za zgodnejši vznik bolezni.

Že prisotno bolezen pa lahko poslabšajo utrujenost, bolezni, stres, velika vročina in nekatera zdravila, kot so npr. beta blokerji, zaviralci kalcijevih kanalov, kinin, nekateri antibiotiki (aminoglikozidi, tetraciklini, peptidni antibiotiki, eritromicin, ciprofloksacin, klindamicin, ampicilin).

Kdaj k zdravniku

Če opazite, da imate težave z dihanjem, vidom, požiranjem, žvečenjem ali pri hoji in za to ne najdete nobenega pravega razloga, se obrnite na svojega zdravnika.

Samopomoč

Dieta z veliko vitamini, manj ogljikovimi hidrati.

Zaradi zdravljenja s kortikosteroidi potrebno uživati dovolj kalija, vitamina D in kalcija za kosti. Ne uživati tekočin, ki vsebujejo kinin (tonik), saj le-ta lahko poslabša bolezenske znake in simptome.


Kot pri vsaki kronični bolezni pa je tudi tu potrebno poudariti pomembnost dobre seznanitve z boleznijo ter morebitnimi omejitvami.

Kaj menijo strokovnjaki?